Zadnje obvestilo:
Minimalna plača za leto 2025 (27.1.2025 12:12:50)
Zadnja novička:
27.1.2025 16:03:34 Video seminar Davčni obračun in letno poročilo za leto 2024 davčni obračun,letno poročilo,video seminar
Najnovejši e-seminar:
Normiranci – DOHDEJ 2024 v sliki in besedi (e-gradivo) (3.2.2025 18:08:43)
KNJIŽENJE IZGUBE TEKOČEGA LETA
Nakup visokih gred za posaditev rož pred podjetjem
Kdaj lahko zahtevamo vrnitev akontacije?
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2024
Obračun plače 2024
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2024
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2024
Obračun najemnine 2024
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2024
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2024
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Izračuni 2023
Obračun plače 2023
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2023
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom (vstopijo v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Primerjalni izračun - normiranci 2022 in 2023
Obračun najemnine 2023
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2023
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2023
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Davčni obračun 2023>
Davčni obračun 2023
Excel obrazec DDPO 2023 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 20232 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 16.12.2024 15:10:54
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 104/2024, z dne 10. 12. 2024, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2AB).
Vir: FURS (docx)
V nadaljevanju podajamo informacije o novostih, ki jih prinaša novela:
1. člen (novi dvanajsti odstavek 16. člena ZDoh-2)
Z dodanim odstavkom 16. člena gre za odstop od splošnega pravila brutenja, določenega v devetem odstavku tega člena. Za dohodek iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi se ta ne poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, kot je to določeno za dohodke v naravi. Odstop od splošnega pravila brutenja se lahko izvede, če se ne uporabijo šesti, sedmi in osmi odstavek 43. člena ZDoh-2 in če plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja o tem obvesti davčni organ. Akontacijo dohodnine v tem primeru izračuna davčni organ v skladu z 288.a členom ZDavP-2.
2. člen (spremembe 23. člena ZDoh-2)
Zaradi uveljavitve nove vrste socialnega zavarovanja, to je zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki ima naravo obveznega socialnega zavarovanja, se uvaja primerljiva obravnava dohodkov davčnih zavezancev, ki jih ti prejmejo v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi, tudi na podlagi zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, to je oprostitev plačila dohodnine za te dohodke. Poleg tega se med oproščene dohodke dodaja tudi dohodek v obliki začasnega denarnega prejemka po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo.
3. člen (sprememba tretje alineje 2. točke 26. člena ZDoh-2)
Sprememba ureja oprostitev plačila dohodnine od dohodkov, pridobljenih v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, in sicer se dohodnine tako ne plača od dohodkov, ki so izplačani za ukrepe kmetijske politike, vezane na izvajanje tehnologij, ki presegajo obvezne standarde, določene za posamezne ukrepe kmetijske politike s predpisi Evropske unije, in sicer za plačila za naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje, kot jih določa 71. člen Uredbe 2021/2115/EU. ZDoh-2AA (Uradni list RS, št. 158/2022) je oprostitev plačila dohodnine od navedenih dohodkov za plačila za naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje, omejil na 50 % plačila, medtem ko novela ZDoh-2AB ponovno uvaja, da so navedena plačila v celoti oprostijo plačila dohodnine.
4. člen (sprememba 5. točke 27. člena ZDoh-2)
Spremenjena 5. točka 27. člena ZDoh-2 med odškodnine, ki so oproščene plačila dohodnine, v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča (odločba, št. U-I-26/20-9), dodatno uvršča odškodnine, prejete zaradi povzročitve vseh pravno priznanih oblik nepremoženjske škode. S 5. točko 27. člena ZDoh-2 je tako določeno, da se kot dohodek, od katerega se ne plača dohodnina, šteje:
‒ odškodnina za navadno škodo (zmanjšanje premoženja) in
‒ odškodnina za nepremoženjsko škodo ‒ za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine in za strah.
Ugodnejša davčna obravnava navedenih odškodnin velja za odškodnine, prejete na podlagi sodbe sodišča in sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih.
Dodatno je tudi določeno, da oprostitev plačila dohodnine po tej točki ne velja za vse vrste odškodnin (prejete za premoženjsko in nepremoženjsko škodo), ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, saj se tako škode kot odškodnine, prejete za to škodo, ustrezno poslovno pripoznajo v računovodskih izkazih, posledično se temu ustrezno prilagodi tudi davčna osnova od dohodka iz dejavnosti.
5. člen (sprememba 6. točke prvega odstavka in 6. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2)
S spremenjeno 6. točko prvega odstavka 37.člena ZDoh-2 je nedvoumno določeno, da med prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, sodijo tudi dohodki v obliki delnega plačila za izgubljeni dohodek po posebnih predpisih, ki ga prejme oseba, ki začasno zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in/ali varstva družinskega člana (npr. po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo).
Sprememba 6. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 pa je povezana z vzpostavitvijo novega sistema obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Za dohodke iz delovnega razmerja namreč štejejo tudi nadomestila na podlagi zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
6. člen (dopolnitev tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2)
Z namenom spodbujanja trajnostne mobilnosti se dopolnjuje tretji odstavek 39. člena ZDoh-2, s katerim se določajo ugodnosti, ki se ne štejejo za boniteto po ZDoh-2:
• z 8. točko se določa, da se za boniteto ne šteje zagotavljanje električne energije delojemalcu za polnjenje osebnih vozil delojemalca na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca;
• z 9. točko pa da se za boniteto ne šteje uporaba kolesa ali kolesa-rikše, ki ga delodajalec zagotavlja delojemalcu, vendar na posameznega delojemalca največ eno kolo ali kolo-rikša v petih letih, če nabavna vrednost, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 2.000 evrov.
7. člen (črtanje prvega odstavka 42. člena ZDoh-2)
Črta se določilo, ki določa posebno davčno obravnavo dohodkov iz delovnega razmerja za javne uslužbence in funkcionarje po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju, napotene na delo v tujino. Tako se tudi tem zavezancem v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja vštevajo vsi dohodki iz delovnega razmerja, ne več le tisti dohodki ali deli dohodka iz delovnega razmerja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo dohodkom, ki bi jih za enaka dela prejemali v Sloveniji. Sprememba se začne uporabljati za davčna leta od 1. januarja 2026.
8. člen (spremembe in dopolnitve 43. člena ZDoh-2)
Črta se drugi a odstavek 43. člena ZDoh-2 ki določa, da je vrednost bonitete za uporabo osebnega motornega vozila na električni pogon za privatne namene enaka nič. Z novim devetim odstavkom 43. člena ZDoh-2 pa se za uporabo osebnega motornega vozila na električni pogon določa, da se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost vozila (z vključenim DDV), ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15 % in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu se zniža še za 10 % in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka 10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način iz prejšnjega stavka, zmanjša za 50 %.
Ne glede na navedeno, je v prehodni določbi ZDoh-2AB (22. člen) določeno, da je vrednost bonitete, ko delodajalec delojemalcu zagotovi osebno motorno vozilo na električni pogon za privatni namen, za davčna leta 2025 do 2029, enaka nič.
Z novim desetim odstavkom 43. člena ZDoh-2 se opredeljuje višina zneska bonitete, ki se všteva v davčno osnovo, če delodajalec zagotovi skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva in članov organov nadzora. Ker je administrativno izjemno zahtevno določiti vrednost bonitete, kadar se z zavarovalnim produktom zavarujeta tako premoženje družbe kot premoženje delojemalcev (poslovodstva ali članov organov nadzora), se s tem določilom določa znesek bonitete na delojemalca v višini 1 % dohodka iz delovnega razmerja, ki se všteva v davčno osnovo in se prejme v posameznem mesecu pri delodajalcu. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, ki zagotavlja boniteto, znaša boniteta za vsak mesec vključenosti v zavarovanje 1 % dohodka, ki se všteva v davčno osnovo in se prejme v posameznem mesecu pri delodajalcu, vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, se šteje, da je boniteta prejeta ob izplačilu dohodka tudi za vse mesece pred mesecem izplačila dohodka, v katerih ni bilo izplačanega dohodka, oziroma na zadnji dan davčnega leta.
Z novim enajstim odstavkom v 43. členu ZDoh-2 se dopolnjuje osnovno pravilo vrednotenja bonitet in določanja davčne osnove za ugodnosti v naravi iz prvega odstavka tega člena, ki opredeljuje, da se znesek bonitete praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene, če te ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete. Pri ugodnostih, ki se pripisujejo več subjektom hkrati, se znesek pripiše posameznemu delojemalcu sorazmerno glede na število subjektov ali na drug način, ki ustrezneje odraža ugodnost posameznega delojemalca, če z ZDoh-2 ni drugače določeno.
9. člen (sprememba prvega odstavka 45. člena ZDoh-2)
45. člen ZDoh-2 določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, ne všteva dohodek v višini stroška prehrane med delom in stroška prevoza na delo in iz dela glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Ker se dosedanje določilo ni izrecno navezalo na določilo 3. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, je z novelo to dopolnjeno, kar vladi daje vsebinsko pooblastilo za predpisovanje pogojev, pod katerimi stroški prehrane in prevoza na delo in z dela znižujejo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini.
10. člen (novi 45.b člen ZDoh-2)
Z novim 45.b členom ZDoh-2 se določa ugodnejša davčna obravnava dohodka iz zaposlitve (bonitete), ki ga delavci prejmejo od svojega delodajalca v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, ki je gospodarska družba, vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij. Pod določenimi pogoji se določa zamik izračuna davčne obveznosti od tovrstnega dohodka in posredno s tem tudi zamik nastanka obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost ter možnost znižanja davčne obveznosti v primeru tovrstnega dohodka z: (a) upoštevanjem negativnih razlik med vrednostjo delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti in vrednostjo delnic ali deleža v času prejema tega dohodka in (b) uvedbo možnosti povprečenja tovrstnega dohodka v skladu s spremenjenim 120. členom ZDoh-2.
V prvem odstavku novega člena so navedeni pogoji za posebno davčno obravnavo dohodkov, ki jih delavci prejmejo od svojega delodajalca - gospodarske družbe, v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, in sicer:
1. delodajalec je v času podelitve delnic ali deležev ali opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev vpisan v register inovativnih zagonskih podjetij,
2. delovno razmerje med delavcem in delodajalcem je do časa podelitve delnic ali deležev ali opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev trajalo več kot eno leto;
3. delavec je v delovnem razmerju z delodajalcem v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev ali pridobitve opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev (za delavca se ne šteje večinski družbenik).
V drugem odstavku člena je določeno, da – ne glede na prvi odstavek 15. člena ZDoh-2 (po katerem so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu) in četrti odstavek 43. člena ZDoh-2 (po katerem se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica izvršena, ali na dan, ko je delojemalec pridobil delnice, ali če delojemalec odsvoji pravico na nakupa delnic na dan, ko je pravico odsvojil) – obveznost izračuna davčne obveznosti od dohodka iz prvega odstavka tega člena nastane ob izpolnitvi katerega od naslednjih pogojev:
1. odsvojitev pridobljenih delnic ali deležev,
2. prenehanje delovnega razmerja
3. prenehanje ali preoblikovanje delodajalca ali ko se delodajalec preneha šteti za plačnika davka
4. od pridobitve delnic ali deležev je preteklo 10 let.
V tretjem odstavku člena je določeno ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz prvega odstavka tega člena. Davčna osnova je enaka vrednosti delnice ali deleža (bonitete) v času prejema delnice ali deleža, zmanjšana:
• za morebitna plačila delavca za pridobitev delnice ali deleža in
• za negativno razliko med vrednostjo delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti in vrednostjo delnice ali deleža v času prejema tega dohodka.
S četrtim odstavkom se opredeljuje način določanja vrednosti delnice ali deleža v času, ko jo (ga) delavec prejme, in sicer se vrednost delnice ali deleža iz tretjega odstavka tega člena določa po pravilih določanja vrednosti bonitete iz prvega odstavka 43. člena ZDoh-2.
V petem odstavku je opredeljena vrednost delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, in sicer je ta vrednost:
– v primeru odsvojitve delnice ali deleža v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe, razen kadar družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu, enaka dogovorjeni odkupni vrednosti delnice ali deleža;
– v primeru drugih odsvojitev delnic ali deležev iz 1. točke drugega odstavka tega člena in prenehanja ali preoblikovanja delodajalca iz 3. točke drugega odstavka tega člena enaka vrednosti, ki se določi v skladu s prvim odstavkom 99. člena ZDoh-2;
– v drugih primerih nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti iz drugega odstavka tega člena enaka primerljivi tržni ceni delnice ali deleža v tem času.
V osmem odstavku se določi, da se posebna davčna obravnava po šestem do osmem odstavku 43. člena ZDoh-2 ne uporabi za dohodke po tem členu, saj se za te dohodke predlaga drugačna davčna ugodnost (zamik izračuna davčne obveznosti, možnost odstopa od brutenja in sistem povprečenja v skladu s spremenjenim 120. členom ZDoh-2).
11. člen (sprememba 48. člena ZDoh-2)
S spremembo tretjega in šestega odstavka 48. člena ZDoh-2 se spreminjajo pogoji za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po spremenjenem tretjem odstavku lahko zavezanec ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če to po predpisanem postopku priglasi pri davčnem organu in če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 60.000 EUR (prej 100.000 EUR) in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Če zavezanec pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev ne izpolnjuje, pa njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred davčnim letom, v katerem želi ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne smejo presegati 30.000 EUR (prej 50.000 EUR).
Po novem se izpolnjevanje pogoja vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas vsaj devet mesecev ne šteje, če zavezanec sam ne izpolnjuje tega pogoja. Pred tem se je pogoj štel za izpolnjen tudi z vključenostjo druge osebe pri zavarovancu v zavarovanje za polni delovni čas (npr. zaposlene osebe pri zavarovancu).
Sprememba šestega odstavka 48. člena ZDoh-2 je povezana s spremembo tretjega odstavka, in sicer bo po novem zavezanec iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 (zavezanec, ki opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in se skupaj s člani kmečkega gospodinjstva odločijo za obravnavo dohodkov iz te dejavnosti kot dohodkov iz dejavnosti po ZDoh-2) lahko ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če bo opravil ustrezno priglasitev pri davčnem organu in če prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred davčnim letom, v katerem želi ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne presegajo 60.000 EUR na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.
Sprememba štirinajstega odstavka 48. člena določa nove limite, kdaj mora zavezanec izstopiti iz sistema normiranih odhodkov. Tako bo moral zavezanec, ki je bil v dveh zaporednih predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev in čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, v teh dveh zaporednih predhodnih letih presega 60.000 EUR, obvezno izstopiti iz sistema normiranih odhodkov in davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanec, ki v dveh zaporednih predhodnih letih ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve bo moral iz sistema normiranih odhodkov izstopiti, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, v teh dveh zaporednih predhodnih letih presega 30.000 EUR. V kolikor bo zavezanec v enem izmed dveh zaporednih predhodnih let izpolnjeval pogoj vključenosti v zavarovanje na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, v enem pa ne, bo moral iz sistema normiranih odhodkov izstopiti, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, v teh dveh zaporednih predhodnih let presega 45.000 EUR. Zavezanec iz šestega odstavka 48. člena ZDoh-2, bo moral iz sistema normiranih odhodkov izstopiti, če povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 60.000 EUR na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.
Z novim, petnajstim odstavkom 48. člena ZDoh-2 se uvaja obveznost razkritja davčnemu organu zneska prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki jih zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v davčnem letu doseže s posamezno povezano osebo in osebo, s katero je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Za povezano osebo se šteje oseba, kot je opredeljena v tretjem odstavku 16. člena ZDoh-2. Razkritje se opravi v obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
12. člen (sprememba 59. člen ZDoh-2)
Spreminjata se pogoj za obravnavo po prvem oziroma drugem odstavku 59. člena ZDoh-2 in višina normiranih odhodkov oziroma prihodkovni prag za zavezance z višjimi prihodki. Če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, znašajo normirani odhodki 80 % prihodkov do 60.000 EUR prihodkov iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, in 0 % na prihodke nad 60.000 EUR. Navedeno višino normiranih odhodkov lahko uveljavlja samo zavezanec, ki je sam v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Torej ta pogoj se ne more več izpolniti z vključenostjo v zavarovanje druge osebe (npr. zaposlene osebe pri zavezancu). Če zavezanec pogoja vključenosti v zavarovanje za davčno leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, ne izpolnjuje, znašajo normirano odhodki 80 % prihodkov za prihodke do 12.500 EUR, 40 % za prihodke nad 12.500 EUR in do 30.000 EUR in 0 % za prihodke nad 30.000 EUR.
S tretjim odstavkom predlaganega spremenjenega 59. člena ZDoh-2 se za zavezanca iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 (zavezanec, ki opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in se skupaj s člani kmečkega gospodinjstva odločijo za obravnavo dohodkov iz te dejavnosti kot dohodkov iz dejavnosti po ZDoh-2) ohranja posebna obravnava glede določanja normiranih odhodkov. Za te zavezance se upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 48.000 EUR na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.
13. člen (sprememba drugega odstavka 60. člena ZDoh-2)
S spremembo se časovno omejuje možnost zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti zaradi izgub iz preteklih davčnih let. Določa se, da zavezanec davčno izgubo v davčnem letu lahko pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih davčnih letih. V povezavi z določbo tega zakona o začetku veljavnosti in uporabe tega zakona pod nov režim časovnega omejevanja možnosti zmanjševanja davčne osnove zaradi izgub iz preteklih davčnih obdobij spadajo izgube, nastale od davčnega leta 2025 dalje.
14. člen (dopolnitev 65.a člena ZDoh-2)
Uvaja se možnost uveljavljanja neizkoriščenega dela te olajšave še v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja. Ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2 (pogoji za davčno nevtralen prenos podjetja ali dela podjetja na drugo fizično osebo oziroma na novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo v okviru statusnega preoblikovanja podjetnika) se neizkoriščeni del te olajšave lahko prenese na novega zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.
15. člen (dopolnitev 66. člena ZDoh-2)
S tem členom se dopolnjuje določba 66. člena ZDoh-2, s čimer se prenaša del vsebine 5. člena Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 117/22), ki je dopolnil vsebino 66. člena ZDoh-2 do ustrezne ureditve v ZDoh-2. Prehodna določba iz navedenega zakona določa, da zavezanci lahko uveljavljajo olajšavo za donacije v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 66. člena ZDoh-2 pod pogoji iz ZDoh-2 tudi za znesek izplačil v denarju in v naravi drugim nevladnim organizacijam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, saj je bila v ZDoh-2 določena tovrstna olajšava zgolj za izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Rešitev iz Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se prenaša v ZDoh-2, zagotavlja ureditev materije na enem mestu.
16. člen (dopolnitev 98. člena ZDoh-2)
Z dopolnitvijo se opredeljuje vrednost kapitala ob pridobitvi, to je nabavna vrednost delnice ali deleža, kadar zavezanec pridobi dohodek v obliki delnic ali deležev, za katerega je bila uveljavljena posebna davčna obravnava v skladu s 45.b členom (posebna davčna obravnava za delavce inovativnih zagonskih podjetij) ZDoh-2.
Za nabavno vrednost tovrstnih delnice ali deleža se po poglavju III.6.3 (Dobiček iz kapitala) šteje vrednost delnice ali deleža (boniteta) na dan, ko je zavezanec pridobil delnice ali deleže (tj. vrednost, ki se upošteva pri določanju davčne osnove iz tretjega odstavka 45.b člena ZDoh-2, zmanjšana za morebitno negativno razliko iz druge alineje tretjega odstavka 45.b člena ZDoh-2 (tj. negativno razliko med vrednostjo delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti in vrednostjo delnice oziroma deleža v času prejema tega dohodka, ki znižuje davčno osnovo od dohodka iz prvega odstavka 45.b člena ZDoh-2).
Na ta način se jasno določa, da se negativna izguba, ki se upošteva pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz zaposlitve iz novega 45.b člena ZDoh-2 tako, da znižuje davčno osnovo od tovrstnega dohodka, ne upošteva pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo pridobljenih delnic ali deležev (in s tem posredno davčne osnove od dividend v obliki izplačane vrednosti delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe).
17. člen (novi 113.a člen ZDoh-2)
Uvaja se nova posebna osebna olajšava za nove rezidente v obliki zmanjšanja dohodnine v višini 7 % prejete plače oziroma nadomestila plače, če zavezanec izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je rezident Slovenije – zavezanec lahko koristi olajšavo po ZDoh-2 zgolj, ko je rezident Slovenije, kar pomeni, da zavezanci, ki lahko uveljavljajo olajšave po 116. členu ZDoh-2, olajšave po tem členu ne morejo koristiti;
2. v zadnjih dveh zaporednih davčnih letih pred datumom nastopa dela v Sloveniji ni bil rezident Slovenije in v tem obdobju ni imel obdavčljivih dohodkov z virom v Sloveniji iz naslova dohodkov iz zaposlitve ali dohodkov iz dejavnosti – zavezanec mora biti nerezident Slovenije v dveh zaporednih davčnih letih pred letom, ko nastopi delo v Sloveniji in v tem obdobju ni dosegal obdavčljivih dohodkov iz zaposlitve ali dohodkov iz dejavnosti z virom v Sloveniji. Ta pogoj zagotavlja, da se olajšava nanaša zgolj na osebe, ki v določenem obdobju niso imele nobenih aktivnih dohodkov iz Slovenije, saj se želi s tem ukrepom zagotoviti privabljanje delovne sile iz tujine;
3. v pogodbi o zaposlitvi ima zagotovljeno plačo v višini najmanj 2-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, preračunane na mesec;
4. zavezanec ima sklenjeno delovno razmerje v Sloveniji z delodajalcem, ki je v skladu z ZDoh-2 oziroma ZDDPO-2, rezident Slovenije ali nerezident Slovenije (ki ima v skladu z ZDoh-2 oziroma ZDDPO-2, poslovno enoto nerezidenta v Sloveniji ali ima v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Sloveniji, podružnico v Sloveniji), če se plača oziroma nadomestilo plače v skladu z ZDoh-2 oziroma ZDDPO-2, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove delodajalca v Sloveniji – ta pogoj zagotavlja, da bodo do te olajšave upravičeni zgolj zavezanci, ki sklenejo delovno razmerje v Sloveniji za opravljanje dela v Sloveniji;
5. ob datumu nastopa dela v Sloveniji še ni dopolnil 40 let starosti.
V skladu z drugim odstavkom novega, 113.a člena ZDoh-2 se zmanjšanje dohodnine po tem novem členu prizna največ za obdobje petih zaporednih davčnih let, če zavezanec v tem času izpolnjuje pogoje iz prve (rezidentski status), tretje (višina zagotovljene plače) in četrte (delovno razmerje v Slovenij) alineje prejšnjega odstavka, pri čemer se za prvo davčno leto šteje davčno leto, v katerem je nastopil delo v Sloveniji. Navedena določba tako pomeni, da te olajšave ni mogoče drobiti, ampak se zagotavlja zgolj v strnjenem obdobju petih zaporednih davčnih let. Za prvo davčno leto se bo vedno štelo davčno leto, v katerem je zavezanec nastopil delo v Sloveniji in hkrati v tem letu na novo postal rezident Slovenije, ne glede na to, ali je rezidentski status spremenil na začetku leta ali med letom in se za prvo davčno leto šteje za rezidenta manj kot celo davčno leto.
Šteje se, da je pogoj iz četrte alineje izpolnjen, če ima zavezanec sklenjeno delovno razmerje v Sloveniji najmanj deset mesecev v posameznem davčnem letu. S tem je omogočeno zavezancem uveljavljanje te olajšave v primeru morebitne fluktuacije zavezanca med delodajalci v Sloveniji in nekonsistentnosti med zaporednostjo različnih pogodb o zaposlitvi. Tak zavezanec mora še vedno celo davčno leto (izvzemši davčnega leta nastopa dela v Sloveniji) izpolnjevati pogoj rezidentstva Slovenije in višino plače v vsakokratni aktualni pogodbi o zaposlitvi (najmanj 2-kratnik zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec).
V skladu z drugim odstavkom novega 113.a člena ZDoh-2 se zmanjšanje dohodnine po tem členu ne uporablja za dohodke, za katere se davčna osnova določa v skladu s 45.a členom ZDoh-2, torej za osebe, ki uveljavljajo posebno davčno osnovo za dohodke iz delovnega razmerja, prejete za opravljanje dela v okviru napotitve na čezmejno opravljanje dela. Zavezanec, ki bo izpolnjeval pogoja po obeh določbah (novem, 113.a členu in 45.a členu ZDoh-2), bo lahko izbral eno od obeh opcij, in sicer po splošnih postopkih po zakonu, ki ureja davčni postopek.
18. člen (spremembe prvega in drugega odstavka 114. člena ZDoh-2
S spremembami prvega in drugega odstavka 114. člena ZDoh-2 se prehodna določba iz 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 158/22) prenese v prvi in drugi odstavek 114. člena ZDoh-2. S tem se zagotovi kontinuiteta višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane tudi po davčnem letu 2024, ko bi sicer prehodna določba (ki je uredila prehodno povečanje višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za leti 2023 in 2024) prenehala veljati.
19. člen (sprememba 116. člena ZDoh-2)
S spremembo se črta eden od pogojev, pod katerimi lahko rezident države članice EU ali EGP, ki ni Slovenija, uveljavlja davčne olajšave (ki pripadajo zavezancem, ki so rezidenti Slovenije in dosegajo dohodke, ki so vključeni v letno davčno osnovo). S spremembo bodo lahko ti zavezanci uveljavljali naštete olajšave, če:
‒ dosegajo dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, razen dohodkov iz dejavnosti, če se davčna osnova od teh dohodkov ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke, in
‒ če z dokazili dokažejo, da znašajo dohodki iz prejšnje alineje, doseženi v Sloveniji, najmanj 90 % njihovega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu.
S spremembo določbe zavezancem za uveljavljanje olajšav, naštetih v 116. členu ZDoh-2, ne bo treba več dokazovati, da so v državi njihovega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.
20. člen (dopolnitev prvega odstavka 120. člena ZDoh-2)
S to dopolnitvijo se med dohodke, od katerih se lahko dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove po posebej obračunani povprečni individualni stopnji zavezanca, všteva tudi dohodek iz novega, 45.b člena ZDoh-2 (tj. dohodek iz zaposlitve (bonitete), ki ga delavci prejmejo od svojega delodajalca v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, ki je gospodarska družba, vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij).
21. člen (spremembe in dopolnitve 127. člena ZDoh-2)
Z dopolnitvijo petega odstavka 127. člena ZDoh-2 se določa način izračuna akontacije od dohodka iz 45.b člena ZDoh-2. Torej tudi za dohodke iz zaposlitve (bonitete), ki jih delavci prejmejo od svojega delodajalca, v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, ki je gospodarska družba, vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij, velja določilo, če se dohodek izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.
Z dopolnitvijo petnajstega odstavka 127. člena ZDoh-2 se določi, da se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodkov, od katerih se prizna zmanjšanje dohodnine, upošteva tudi posebna osebna olajšava za nove rezidente iz 113.a člena ZDoh-2.
Z novim sedemnajstim odstavkom 127. člena ZDoh-2 se določa stopnja akontacije dohodnine za dohodke, za katere se bo uporabil odstop od pravil brutenja dohodkov v naravi po novem dvanajstem odstavku 16. člena ZDoh-2. Pri izračunu akontacija dohodnine od teh dohodkov (odmeri jo davčni organ z odločbo), se upošteva 25 % stopnja od davčne osnove in brez upoštevanja olajšav po tretjem odstavku 127. člena ZDoh-2, ne glede na to, ali dohodek izplača glavni delodajalec.
22. člen (prehodno obdobje za prehod na vrednotenje bonitete iz naslova pravice privatne rabe
osebnega motornega vozila na električni pogon)
S tem členom se določa prehodno obdobje za prehod na vrednotenje bonitete iz naslova pravice privatne rabe osebnega motornega vozila na električni pogon, kot je določeno z novim devetim odstavkom 43. člena ZDoh-2. V prehodnem obdobju od davčnega leta 2025 do vključno davčnega leta 2029 je vrednost bonitete, če delojemalec zagotovi osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, enaka nič.
23. člen (posebna ureditev pogojev za izstop iz sistema normiranih odhodkov za leti 2025 in 2026)
V letu 2025 bo zavezanec moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, če bo njegovo povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, za leti 2023 in 2024 presegalo 150.000 eurov, oziroma v primeru zavezanca iz šestega odstavka 48. člena zakona, povprečje prihodkov za leti 2023 in 2024 presega 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.
Za leto 2026 pa bo moral davčni zavezanec moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, za leto 2025 presegajo:
• 60.000 eurov in je bil v letu 2025 v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
• 30.000 eurov in v letu 2025 v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
• 60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka 48. člena zakona.
24. člen (posebna ureditev za pretekle izgube)
Določa se, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za izgube nastale do davčnega leta 2024, v naslednjih davčnih letih do vključno davčnega leta 2029. Pri tem v veljavi ostaja pravilo iz četrtega odstavka 60. člena ZDoh-2, da zavezanec davčno osnovo najprej zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma.
25. člen (olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod)
S to določbo se ureja prehodna ureditev za prenos neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Prenos je možen za vlaganja v digitalni in zeleni prehod od vključno davčnega leta 2025 dalje.
26. člen (uskladitev posebne olajšave za vzdrževane družinske člane)
S to prehodno določbo se določa, da se uskladitev olajšave iz spremenjenega 114. člena ZDoh-2 opravila v skladu z že veljavnim 118. členom ZDoh-2, in sicer že za leto 2025.
27. člen (začetek veljavnosti)
Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, nov dvanajsti odstavek 16. člena, spremenjeni 26. člen, nova 8. točka tretjega odstavka 39. člena, spremenjena 43. in 45. člen, novi 45.b člen, spremenjeni 48., 59., 60., 65.a, in 66. člen, novi deseti odstavek 98. člena, novi 113.a člen ter spremenjeni 116., 120. in 127. člen ZDoh-2 pa se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025, razen spremenjenega 42. člena zakona, ki se začne uporabljati za davčna leta od vključno 1. januarja 2026.
Z drugim odstavkom se določa uporaba spremenjenih 16., 26., 39., 42., 43., 45., 48., 59., 60., 65.a, 66., 98., 116., 120. in 127. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22 in 131/23 – ZORZFS), veljavnih do začetka veljavnosti tega zakona, še do začetka uporabe s tem zakonom spremenjenih določb.
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 15.1.2025 9:47:47: 13.1.2025 20:03:20: 6.1.2025 16:59:42: 3.1.2025 14:41:14: 24.12.2024 14:42:56: |
Najnovejši članki: 7.2.2025 15:53:52: 7.2.2025 15:52:34: 3.2.2025 21:07:56: 3.2.2025 16:24:51: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress