Spodbudilo naj bi se tudi lastništvo delavcev v podjetjih, zato paket ukrepov vključuje tudi lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži; ta dohodek bo izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka. Naslovljeni so bili tudi izzivi inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja, tako da je zamaknjen izračun davčne obveznosti od tovrstnega dohodka in posredno s tem tudi nastanek obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje (mednarodne) konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pri katerih so bili v čim večji možni meri upoštevani predlogi gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost (uvedba DDV skupin, dvig meje za obvezni vstop v sistem DDV na 60.000 evrov), razširjeno je časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, odpravljene nejasnosti in strožje omejitve pri davčnem priznavanju odhodkov iz naslova obresti pri posojilih med povezanimi osebami, upoštevali pa so tudi kmete, saj bodo plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost po novem v celoti izključena iz obdavčitve.

Tretji del paketa ukrepov pa naslavlja nekatere druge politike in cilje. Na splošno stopnjo DDV je prilagojena obdavčitev sladkih pijač (z dodanim sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač. Za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil bo v veljavi ostala znižana stopnja DDV. Ta ukrep namreč ni namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak primarno podpira doseganje ciljev na področju javnega zdravja.

Vzpostavljen je tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji davčnemu organu na način, kot je že vzpostavljen v okviru davčnega potrjevanja računov. Izjeme bodo veljale za menjalne avtomate za prodajo žetonov, avtomate za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (za dobave, ki so oproščene obračunavanja DDV) in za avtomate, ki delujejo brez električnega napajanja, zunaj poslovnih prostorov zavezanca in brez navzočnosti fizične osebe, ki bi lahko izvajala postopek sporočanja podatkov o prodaji preko avtomata. S tem ukrepom so poenostavljena in poenotena pravila glede prodaje prek avtomatov in omogočen učinkovitejši nadzor davčnega organa, to pa bo pozitivno vplivalo tudi na konkurenčnost gospodarskih panog, v okviru katerih je že zdaj obvezno davčno potrjevanje računov.

S predlogom zakona se za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, določa obveznost vodenja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV ter obveznost sporočanja teh podatkov davčnemu organu. Gre za podatke, ki jih davčni zavezanci že danes vodijo v svojem knjigovodstvu. Davčni organ pa bo davčnim zavezancem omogočal pripravo predizpolnjenega obračuna DDV.

S tem bodo davčni zavezanci razbremenjeni zahtevkov davčnega organa po predložitvi podatkov, zmanjšal se bo obseg fizičnih pregledov pri davčnih zavezancih, predvsem manjšim zavezancem z enostavnejšimi transakcijami pa bo možnost sestave predizpolnjenega obračuna DDV olajšala izpolnjevanje obveznosti pravilne sestave in pravočasne predložitve obračuna DDV. To bo prispevalo k izboljšanemu konkurenčnemu okolju za poslovanje gospodarskih subjektov, ki pravilno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti.

Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, so se spremenili pogoji za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoji za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov. V sistem normiranih odhodkov lahko vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov.

Za del normirancev se pogoji izboljšujeje, saj bodo lahko polni normiranci (sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev) za prihodke do 60.000 evrov uveljavljali odhodke v višini 80 odstotkov, medtem ko je bila ta možnost sedaj omogočena do višine 50.000 evrov.

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Za prehod na nov sistem velja prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. 

S temi spremembami naj bi se približali izhodiščnemu namenu tega davčnega ukrepa – administrativnim razbremenitvam podjetnikov z manjšimi obsegi poslovanja, ki so običajno značilni za začetno poslovanje. Hkrati pa naj bi s temi spremembami omilili tudi težave, ki jih obstoječ sistem zaradi svoje davčne ugodnosti povzroča na različnih ravneh. Sistem normirancev je prostovoljen in se lahko zavezanci odločijo tudi za drugačen način ugotavljanja davčne osnove, in sicer z upoštevanjem dejanskih odhodkov.

Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa je posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravljena.

Del paketa je tudi prenos vsebin dveh EU direktiv ter rešitve, s katerimi se zakonski podlagi usklajujejo s sodbami oziroma odločbami Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije, dodatno pa še številne rešitve v okviru pravil davčnega postopka, ki zmanjšujejo administrativno breme davčnih zavezancev ter lajšajo izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnim zavezancem.

Na podlagi sprememb bo v letu 2025 po zaključku trenutnega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin vsem lastnikom posredovano pisno obvestilo o vrednosti njihovih nepremičnin.

Vir: Ministrstvo za finance