Z zakonodajno spremembo zakona o plačilnih storitvah omogočamo potrošnikom in podjetjem boljši dostop do plačilnih računov pri bankah in bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja ali zaprtja plačilnega računa. Spremembe bodo pripomogle tudi k boljši informiranosti potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa in večji dostopnosti teh računov.

V zadnjih letih so na Ministrstvu za finance zaznali povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju plačilnih (transakcijskih) računov pri bankah, ki so posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih morajo izvajati na podlagi predpisov. Nekatera podjetja in potrošniki zato pri banki, ki je pri tej odločitvi samostojna, ne morejo odpreti plačilnega računa, ki ga potrebujejo za svoje poslovanje oziroma vsakodnevno življenje.

Banke bodo po predlogu novele zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih lahko pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja računa potrošniku ali podjetju oziroma prekinitvi poslovnega odnosa uporabile blažje ukrepe. Banka bo lahko z okvirno pogodbo o plačilnih storitvah določila način in obseg začasne ali trajne omejitve opravljanja posameznih plačilnih storitev ali izvrševanja plačilnih transakcij. V pogodbi bo določila tudi okoliščine in primere, v katerih bo opravljanje posamezne plačilne storitve ali plačilne transakcije začasno ali trajno omejeno. S to spremembo bo bankam omogočeno, da v okviru presoje tveganj glede na okoliščine konkretnega primera pred zavrnitvijo ali prekinitvijo poslovnega odnosa preverijo, ali lahko uporabijo predvidene blažje ukrepe za znižanje ugotovljenih tveganj.

Banka bo morala v primeru zavrnitve sklenitve okvirne pogodbe (odprtja plačilnega računa) ali v primeru odpovedi okvirne pogodbe dokumentirati tudi konkretne razloge za zavrnitev ali odpoved okvirne pogodbe ter o teh razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi.

Sedaj velja pravilo, da ima vsak potrošnik pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Trenutno veljavna ureditev pa določa še nekatere druge primere, v katerih banka lahko zavrne (ne pa mora) odprtje osnovnega plačilnega računa. Njihov namen je bil preprečiti, da bi potrošniki zlorabljali pravico do dostopa do osnovnega plačilnega računa. Eden od takšnih primerov je, če ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika zaradi pomanjkanja denarnih sredstev vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

Ugotovljeno je bilo, da je to v večini primerov razlog, da banke zavrnejo prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa. Da bi se potrošnikom zagotovila večja dostopnost do tega računa, smo na ministrstvu predlagali črtanje omenjenega razloga za možno zavrnitev prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa. Ker so potrošniki slabo obveščeni o pravici do odprtja tega računa pri banki, so v predlogu zakona vključene tudi spremembe, ki bodo izboljšala obveščenost potrošnikov o tej pravici. Med drugim bo morala banka potrošniku, ki mu bo zavrnila odprtje klasičnega plačilnega računa ali mu bo račun zaprla, hkrati pisno seznaniti s pravico do osnovnega plačilnega računa.

Vir: Ministrstvo za finance