Za davčno obdobje od 1. 1. 2022 dalje je določeno, da če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, je vrednost bonitete enaka nič.

Uporaba električnega avtomobila v zasebne namene

Za davčno obdobje od 1. 1. 2022 dalje je določeno, da če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, je vrednost bonitete enaka nič¹. Ugodnost se nanaša samo na električna osebna vozila in stroške povezane s tem vozilom (stroški električne energije, vzdrževanja, zavarovanja, ipd.), ne pa tudi na hibridna vozila, ki so delno na električni pogon.

Če zaposleni uporablja službeno vozilo in sam zagotavlja gorivo, katerega strošek krije delodajalec, se stroški goriva (električne energije), izračunajo upoštevajoč podatke o povprečni porabi goriva za posamezen tip vozila, ki so praviloma dostopna na spletnih straneh. Ob tem pa je treba upoštevati podatke o veljavni ceni električne energije. Da bo znesek povračila stroška električne energije delavcu ustrezal dejanskemu strošku električne energije, ki se nanaša na posamezno službeno vozilo, bo moral zavezanec voditi ustrezne evidence, na podlagi katerih bo možno verodostojno izkazovanje stroškov v zvezi s porabljeno električno energijo za polnjenje službenega vozila (primeroma: strošek električne energije po računu, prevoženi kilometri, podatki o povprečni porabi goriva, podatek o zagotovljeni električni energiji s strani ponudnikov na trgu).

Treba je poudariti, da lahko delodajalec neobdavčeno povrne delavcu zgolj dejanski strošek, ki je nastal delavcu in ne pavšalno izračunan strošek. V primeru ko zaposleni službeni električni avto polni doma, pri čemer ima doma sončno elektrarno, mu delodajalec ne more neobdavčeno povrniti stroška električne energije, ki bi nastal, če bi delavec avto polnil pri ponudniku na trgu, ampak mu lahko povrne zgolj dejanske stroške, ki jih delavec tudi izkazuje z računom za električno energijo. Če delavcu stroški polnjena električnega avtomobila ne nastanejo, mu delodajalec stroškov ne more povrniti oziroma, če so stroški polnjena doma bistveno nižji, kot bi bili če bi avto polnil pri enem izmed ponudnikov mu delodajalec lahko povrne stroške, kot jih delojemalec dejansko ima in jih izkazuje z računom. Povračilo stroškov v višini stroška, ki bi nastali, če bi delojemalec avto polnil pri ponudniku na trgu, bi pomenilo dodaten zaslužek delavca.

V skladu z 22. členom novele ZDoh-2AB (Uradni list RS, št. 104/24) se za uporabo vozil na električni pogon za privatne namene ohranja ugodnost, ki določa, da je vrednost bonitete enaka nič, še za davčna leta 2025 do 2029. Za davčna leta 2030 in naprej pa se odpravlja vrednost bonitete nič in se uvaja določanje vrednosti bonitete, na način kot je določeno v devetem odstavku 43. člena ZDoh-2².

Postavitev električne polnilne postaje

V primeru, da delodajalec krije stroške postavitve polnilnice, ki je v lasti delojemalca, stroški postavitve v vsakem primeru pomenijo boniteto, tudi v primeru polnjenja službenega električnega vozila. Ureditev, da vrednost bonitete za privatno rabo službenega električnega vozila znaša nič, se namreč nanaša samo na zagotovitev uporabe službenega električnega motornega vozila, vključno s kritjem stroškov električne energije, medtem ko sama postavitev polnilne postaje pri delavcu podleže obdavčitvi (se šteje za boniteto). Davčna obravnava postavitve električne polnilne postaje na domu delojemalca je odvisna od namena za katerega služi oziroma od tega katera električna vozila se polnijo na polnilni postaji.

V primeru, da je polnilnica v lasti ali najemu delodajalca in se uporablja za polnjene službenega električnega vozila, se upošteva ureditev, po kateri je vrednost bonitete nič, če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene.

V skladu z 8. točko tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 (ki velja od 1. januarja 2025), se za boniteto ne šteje zagotavljanje električne energije delojemalcu za polnjenje osebnih vozil delojemalca na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca.

1 Pravna podlaga za ureditev, po kateri je vrednost bonitete za uporabo službenega električnega vozila nič, je za davčna leta od 2022 do 2024 določena z drugim a odstavkom 43. člena ZDoh-2, za davčna leta od 2025 do 2029 pa z 22. členom novele ZDoh-2AB (Uradni list RS, št. 104/24).

2 Deveti odstavek 43. člena določa: Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve vozila, všteva davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15 % in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu se zniža še za 10 % in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka 10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način iz prejšnjega stavka, zmanjša za 50 %. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila na električni pogon zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom, ki ureja policijo.

Vir: FURS