Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice.

Oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja

Dodatno pokojninsko zavarovanje delimo na kolektivno in individualno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 379,63 evra.

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije.

Dodatno pokojninsko zavarovanje se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta. Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev.

Pokojninski načrt odobri minister, pristojen za delo, ko ugotovi, da vsebuje vse obvezne sestavine in je v skladu z ZPIZ-2. Davčne olajšave za plačane premije se lahko uveljavljajo le, če je pokojninski načrt odobril minister, pristojen za delo in je vpisan v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ.

Pravice iz dodatnega zavarovanja

Po zaključku varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko zavarovanci na podlagi zbranih sredstev na svojih osebnih računih uveljavijo pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pravica do dodatne pokojnine

Dodatna pokojnina je temeljna pravica iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Član dodatnega zavarovanja lahko uveljavi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, pravico do invalidske pokojnine, pravico do vdovske pokojnine oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu.

Dodatna pokojnina se izplačuje v obliki doživljenjske pokojninske rente, ki jo lahko izplačuje zavarovalnica in pokojninska družba.

Upravljavec pokojninskega sklada v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti.

Član sklada lahko samostojno izbere izplačevalca pokojninske rente, pri katerem mora upravljavec skleniti zavarovanje. V primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, lahko član prenese odkupno vrednost sredstev v sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga sam izbere.

Izplačevanje dodatnih pokojnin je podrobneje urejeno s Pravilnikom o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente, ki določa tudi dovoljene oblike dodatnih pokojnin.

Pravica do predčasne dodatne pokojnine

Član lahko uveljavi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred uveljavitvijo pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2, če:

• je dopolnil 53 let starosti in
• ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku

Član kolektivnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:

• če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
• če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 6.172,89 evrov.

Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku.

Vir, več informacij: Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti