Pravica do odklopa je bila s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D) uzakonjena novembra 2023. Delavcu uzakonjena pravica daje možnost, da delodajalec ne posega v njegov prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.

Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.

Novela ZDR-1D določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso določeni na tak način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskem zaupniku, pred sprejetjem ukrepov pa mora delodajalec posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Določitev konkretnih ukrepov za ustrezno zagotovitev pravice do odklopa je tako prepuščena ureditvi v avtonomnem aktu (kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kolektivni pogodbi ožje ravni oziroma splošnem aktu delodajalca), kjer se bodo ustrezni ukrepi določili, upoštevaje posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa ipd.

V zvezi z izvajanjem pravice do letnega dopusta v povezavi s pravico do odklopa lahko povzamemo, da mora biti v skladu z namenom pravice do letnega dopusta delavcu zagotovljeno, da ima na voljo obdobje za počitek, da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pravica do odklopa pa delodajalca dodatno zavezuje, da delavcu z ustrezno sprejetimi ukrepi zagotovi, da v dogovorjenem času izrabe letnega dopusta ne bo na razpolago delodajalcu.

Objavljamo tudi nekaj primerov dobrih praks v prostoru Evrospke unije:

a) Volkswagen:

Leta 2011 je Volkswagen uvedel politiko, po kateri je 30 minut po koncu izmene zaposlenih izklopil svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zagnal 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S to potezo se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa.

Učinek: Ta ukrep je pripomogel k zmanjšanju stresa in izgorelosti med zaposlenimi, saj jim je zagotovil, da se lahko odklopijo od dela in se osredotočijo na zasebni čas brez pritiska prejete e-pošte.

b) Daimler

Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo "Pošta na dopustu", ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.

Učinek: Ta ukrep podpira zaposlene pri popolnem odklopu med dopustom, zmanjšuje stres in jim pomaga, da se na delo vrnejo osveženi in bolj produktivni.

c) AXA Francija

Družba AXA France je uvedla politiko, ki omejuje z delom povezano elektronsko pošto in klice zunaj rednega delovnega časa. Uporabljajo sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.

Učinek: Ta ukrep je pripomogel k bolj uravnoteženemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, zmanjša izgorelost in izboljša splošno zadovoljstvo zaposlenih.

d) Orange Francija

Podjetje Orange France je razvilo celovito politiko pravice do odklopa, vključno s posebnimi ukrepi, kot so omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času, omejitev pričakovanj, da so zaposleni na voljo za klice ali sestanke zunaj delovnega časa, in spodbujanje prožnih oblik dela.

Učinek: Ti ukrepi so privedli do znatnega zmanjšanja ravni stresa zaposlenih in povečali ugled podjetja kot podpornega delodajalca.

e) SAP

SAP je uvedel ukrep, ki zaposlenim odsvetuje pošiljanje elektronske pošte ali odgovarjanje nanjo po 19. uri. Podjetje to politiko spodbuja z notranjimi kampanjami in s spodbujanjem vodij, da dajejo zgled.

Učinek: SAP-ov pristop je privedel do opaznega izboljšanja počutja zaposlenih, ki poročajo o manjšem stresu in bolj uravnoteženem osebnem življenju.

f) L'Oréal

Družba L'Oréal je uvedla ukrep omejevanja prometa z elektronsko pošto zunaj delovnega časa in uvedla obvezna obdobja "digitalnega razstrupljanja", v katerih se zaposlene spodbuja, da se popolnoma odklopijo od komunikacij, povezanih z delom.

Učinek: Ta ukrep je izboljšal počutje zaposlenih in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, še posebej učinkovit pa je pri zmanjševanju z delom povezanega stresa in preprečevanju izgorelosti.

g) Schneider Electric

Družba Schneider Electric je sprejela politiko prožnega dela, ki vključuje močno komponento pravice do odklopa. Spodbuja uporabo digitalnih orodij za določanje meja delovne komunikacije in je uvedel obvezen čas odklopa med dopustom.

Učinek: Zaposleni v družbi Schneider Electric poročajo, da se počutijo bolj odgovorne za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, kar vodi k večjemu zadovoljstvu pri delu in produktivnosti.

h) BMW

BMW je uvedel smernice, ki zaposlene spodbujajo k spoštovanju lastne pravice do odklopa in pravice do odklopa sodelavcev. Podjetje uporablja tudi tehnične ukrepe za preprečevanje pošiljanja sporočil, povezanih z delom, zunaj delovnega časa.

Učinek: Ta pristop je privedel do bolj spoštljivega in uravnoteženega delovnega okolja, v katerem zaposleni čutijo podporo pri ohranjanju zdrave ločnice med poklicnim in zasebnim življenjem.

i) IKEA

IKEA je uvedla politiko, ki zaposlenim zagotavlja pravico, da se izven delovnega časa odklopijo od komunikacij, povezanih z delom. Politika se krepi z internim usposabljanjem in kampanjami za ozaveščanje zaposlenih.

Učinek: Ta politika je izboljšala zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih, ki se počutijo bolj cenjene in manj prisiljene, da so stalno povezani z delom.

j) Vodafone Španija

Vodafone Španija je uvedel celovito politiko digitalnega odklopa, ki vključuje omejitve komunikacije na delovnem mestu zunaj rednega delovnega časa in spodbuja uporabo alternativnih metod za vzpostavljanje stikov z zaposlenimi le v nujnih primerih.

Učinek: Politika je omogočila boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter prispevala k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu mestu.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti