Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo dalo predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi. S tem se začenja prvi del večje reforme statusa samozaposlenih v kulturi, ki med drugim uvaja karierno dinamiko s ciljem izboljšanja položaja delavcev v kulturi. Ministrstvo vabi k oddaji predlogov, pripomb in mnenj.

S predlogom sprememb Uredbe o samozaposlenih v kulturi naj bi sledili cilju krepitve statusa samozaposlenega in večjo socialno varnost. Ta omogoča ohranjanje kariere v umetniških poklicih in poklicih v kulturi, tudi v primerih, ko bi zaradi osebnih razlogov ali širše družbene in ekonomske situacije kariera lahko bila ogrožena.

Ključna sprememba nove uredbe je uvedba štirih kariernih razredov oziroma karierne dinamike. Ta bo samozaposlenim v kulturi ob sprejetju nadaljnjih zakonskih sprememb omogočala večjo socialno varnost v različnih življenjskih obdobjih. Vstopni karierni razred Samozaposlen v kulturi IV je namenjen tistim, ki začenjajo delo v kulturi, najvišji pa bo razred Samozaposlen v kulturi I, ki bo namenjen posameznikom na vrhu kariere. Razreda Samozaposlen v kulturi III in II sta namenjena tistim, ki so prešli iz začetnega v kontinuirano delo v kulturi.

"Uvedba vstopnega kariernega razreda, za katerega veljajo prilagojeni pogoji, je odgovor Ministrstva za kulturo na nujnost reševanja tako imenovanih izgubljenih generacij, visoko prekariziranih mladih v kulturi, ki imajo po zaključku študija težave z ureditvijo svojega pravnega statusa. Pogoji za pridobitev statusa se po uvedbi bolonjskega sistema in skrajšanja let študija na prvi stopnji namreč niso prilagodili, zato so mladi delavci v kulturi prva leta svojih poklicnih poti preživljali v prekarnih oblikah dela," je ob tem poudaril državni sekretar mag. Marko Rusjan.

Najvišji razred karierne dinamike se osredotoča na samozaposlene, ki so na vrhu kariere. Tu se upošteva načelo daljših procesov in višje kakovosti dela, kar se bo po dodatnih zakonskih spremembah prelevilo tudi v več socialnih pravic, ki omogočajo varnejši prehod v upokojitev.

Pogoji za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi in pravice do plačila prispevkov bodo v primeru najvišjih dveh razredov vezani na delovno dobo. Za vstop v razred Samozaposlen v kulturi I je pogoj 30 let delovnih izkušenj na področju kulture, za razred Samozaposlen v kulturi II pa 20 let. Za preostala razreda teh pogojev ni. Za vse štiri razrede pri vpisu v razvid še naprej ostajajo veljavni splošni pogoji. Posameznik se lahko prijavi v razvid z največ štirimi poklici, s čimer se upošteva bolj usmerjen karierni razvoj.

Prevedba zdajšnjega sistema v nove razrede v prvi fazi od samozaposlenih, ki že imajo status in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, ne bo zahtevala dodatnih dejavnosti. Prevedba v razred Samozaposlen v kulturi III bo namreč avtomatična. Če bo samozaposleni želel biti uvrščen v višji karierni razred, bo lahko za to zaprosil v šestih mesecih ali pa ob naslednjem podaljšanju pravice do plačila prispevkov. Že podeljen obseg pravice do plačila prispevkov bo na podlagi te spremembe uredbe ostal enak.

Vsi, ki se bodo v status prijavljali po uvedbi uredbe, bodo to storili po novi metodologiji. Napredovanje po razredih bo odvisno od posameznika, število podaljšanj znotraj posameznega razreda pa ne bo omejeno. Prvi, nujni korak za večji obseg socialnih pravic samozaposlenih je z uvedbo kariernih razredov predvsem administrativen. Ob prihajajoči spremembi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUIJK) pa se bodo na administrativno prevedbo razredov dodale različne pravice, od drsnega cenzusa do višin prispevkov.

Predlog spremenjene uredbe je tudi prvi večji poseg v kriterije obsega in kakovosti v zadnjem desetletju ter na novo določa merila za pridobitev statusa samozaposlenih in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.

Ključna smernica sprememb je načelo "vsako delo šteje". Samozaposleni v kulturi namreč poleg svoje osnovne dejavnosti na področju kulture opravljajo tudi številna, praviloma neplačana dela, od izobraževanja, mentoriranja do skrbi za internacionalizacijo njihovega dela, organizacijo gostovanj in druge strokovne naloge. Po novem bo tudi to delo, ki je nujno za doseg izjemnih dosežkov v kulturi, presojano in upoštevano znotraj kriterijev kakovosti dela. Ti kriteriji so po novem za vse poklice enaki in se modularno seštevajo. Dosedanji pogoj, da je treba za vsak kriterij kakovosti prejeti več kot polovico točk, ne velja več. Tudi kriteriji obsega postajajo modularni in se bodo zato bolj prilagajali individualnim ustvarjalnim potem ter bodo omogočali večjo specializacijo poklicev, s tem pa kakovost del. Vsak tip dela bo ovrednoten z določenimi točkami, ki se bodo med seboj seštevale. "Tako se uredba prilagaja realnim dosežkom samozaposlenih, namesto, da morajo samozaposleni svoje umetniške odločitve prilagajati pogojem uredbe," je še dodal državni sekretar mag. Marko Rusjan.

Skupno število možnih točk v posamezni vlogi je še naprej 100, prav tako je skupno najvišje možno število točk za kriterij obsega 30 točk in za kriterije kakovosti 70 točk. Pri kriteriju obsega se spreminja prag, ki bo odvisen od razreda karierne dinamike, za katerega posameznik podaja vlogo za pravico do plačila prispevkov. Tak sistem omogoča tudi bolj pregledno ugotavljanje izpolnjevanja praga pri kriteriju obsega, predvsem če posameznik deluje na več področjih. Točke so bile smiselno prevedene iz obstoječega sistema, razen če obseg ni ustrezal realnemu stanju na terenu. Tako je tudi po novem prag možno doseči s podobnim obsegom dela.

Po skoraj desetih letih se na novo določa tudi seznam poklicev samozaposlenih v kulturi, saj je v tem času nastalo veliko novih, predvsem tistih, ki so vezani na nove umetniške in tehnološke postopke. Z uredbo je predlaganih osem novih poklicev, več kot 20 je spremenjenih na vsebinski ali področni ravni.

S spremembo uredbe ministrstvo skrbi tudi za večjo enakost spolov in bolj enakomerno porazdeljeno skrbstveno delo delavcev v kulturi. Da bi olajšali vrnitev na delo samozaposlenim, ki so bili odsotni zaradi materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta, nege družinskih članov ali bolezni, se jim ustrezno podaljša obdobje presoje njihovih dosežkov.

V uredbi je posodobljen tudi seznam nagrad s področja kulture ter so navedene številne druge spremembe, ki bodo omogočale optimalnejše administriranje statusa samozaposlenih v kulturi.

Spremembe uredbe so nastale v dialogu s strokovno javnostjo in predstavljajo ključno osnovo za nadaljnje ukrepe, s katerimi bo izboljšan delovni in socialni položaj samozaposlenih v kulturi.

Vabljeni, da do vključno 15. julija 2024 oddate predloge, pripombe in mnenja.

Vir: Ministrstvo za kulturo