Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.6.2024 13:07:42

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) - 3. 6. 2024

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Besedilo predloga.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

 

a) Prenos Direktive 2020/285/EU glede posebne ureditve za mala podjetja

S prenosom Direktive 2020/285/EU glede posebne ureditve za mala podjetja, na podlagi katere lahko države članice prosto odločajo o višini nacionalnega praga letnega prometa za oprostitev obračunavanja DDV, vendar pa ta prag ne sme presegati vrednosti 85.000 EUR, se zviša prag letnega prometa za obvezno identifikacijo za DDV v Sloveniji s 50.000 EUR na 60.000 EUR ter v 1. podpoglavju XI. poglavja ZDDV-1 razširi in prenovi Posebna ureditev za male davčne zavezance (v nadaljevanjem besedilu: posebna ureditev). Oprostitev obračunavanja DDV, ki bodo na ozemlju Slovenije opravili dobave blaga in storitev v vrednosti, ki ne bo presegla 60.000 EUR letno, bodo poleg davčnih zavezancev s sedežem v Sloveniji, lahko uporabljali tudi davčni zavezanci s sedežem v drugi državi članici, ne pa tudi davčni zavezanci s sedežem izven Unije (spremenjen 94. člen).

Za davčne zavezance s sedežem v Sloveniji, ki bodo po uskladitvi z Direktivo Sveta 2020/285/EU glede posebne ureditve za mala podjetja uporabljali oprostitev obračunavanja DDV le za domače dobave (t. j. dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije), s spremembo posebne ureditve ne bo prišlo do sprememb pri samem načinu uveljavljanja oprostitve in zanje ne bodo nastale nove obveznosti. Za njih bodo nastale le dodatne razbremenitve zaradi zvišanja praga letnega prometa za obvezen vstop v redni sistem DDV, in sicer bodo podjetja, ki bodo ob spremembi ZDDV-1 uporabljala oprostitev, to pravico lahko uveljavljala dlje, t. j. do letnega prometa 60.000 EUR, podjetja z letnim prometom med 50.000 in 60.000 EUR, ki bodo ob spremembi ZDDV-1 obračunavala DDV, pa bodo lahko izstopila iz rednega sistema DDV. Za te davčne zavezance ne bo veljala obveznost identifikacije za namene DDV ali identifikacije za namene uporabe posebne ureditve in s tem povezane druge predpisane obveznosti. Oprostitev obračunavanja DDV bodo lahko uporabljali vse dokler vrednost prometa davčnega zavezanca v koledarskem letu ne bo presegla praga za oprostitev. S prenovljeno posebno ureditvijo se davčnim zavezancem, ki uporabljajo oprostitev obračunavanja DDV in postopno povečujejo promet, omogoči prehodno obdobje, ki jim omogoča lažji prehod iz oprostitve na redni sistem obračunavanja DDV. S tem namenom se tem davčnim zavezancem da pravica da, ko dosežejo prag prometa 60.000 EUR in se bodo dolžni identificirati za DDV ter prilagoditi poslovanje vsem ostalim obveznostim glede DDV, še naprej uporabljajo oprostitev obračunavanja v tekočem koledarskem letu do skupne višine prometa največ 66.000 EUR.

S prenosom Direktive Sveta 2020/285/EU glede posebne ureditve za mala podjetja se vzpostavijo nova pravila za davčne zavezance s sedežem ali, če nimajo sedeža, stalnim ali običajnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo želeli uporabiti pravico do oprostitve obračunavanja DDV od čezmejnih dobav blaga in storitev v drugi državi članici ali drugih državah članicah, ki v svojih nacionalnih predpisih o DDV omogočajo oprostitev malim podjetjem, in pravila za davčne zavezance s sedežem v drugi državi članici, ki bodo želeli uporabiti pravico do oprostitve obračunavanja DDV od čezmejnih dobav blaga in storitev na ozemlju Slovenije. V skladu z Direktivo Sveta 2020/285/EU glede posebne ureditve za mala podjetja je namreč oprostitev obračunavanja DDV za mala podjetja za države članice opcijska in je vse države članice ne prenesejo v svojo zakonodajo. Za davčne zavezance, ki bodo torej želeli uporabiti oprostitev v drugi državi članici, se v novih predlaganih 94.a do 94.j členih ZDDV-1 določijo pravila za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV, za davčne zavezance s sedežem v drugi državi članici, ki bodo želeli uporabiti oprostitev v Sloveniji, pa se določi ta pravica v 94. členu ZDDV-1.

Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji bo upravičen do oprostitve obračunavanja DDV v drugi državi članici ali drugih državah članicah, če v tekočem in predhodnem koledarskem letu ni opravil prometa v vrednosti nad 100.000 EUR na ozemlju Unije (ni presegel unijskega praga prometa za uporabo čezmejne oprostitve), v tekočem in predhodnem koledarskem letu v državi članici, v kateri namerava uporabljati oprostitev, ni opravil prometa v vrednosti nad zneskom, ki ga določi ta država članica, in tega zneska ni presegel niti v predpreteklem letu, če ta država članica tako določa, in je identificiran za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV s posamično identifikacijsko številko v skladu z ZDDV-1. Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici bo upravičen do oprostitve v Sloveniji, če v tekočem in predhodnem koledarskem letu na ozemlju Slovenije ni opravil prometa v vrednosti nad 60.000 EUR in je identificiran za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV s posamično identifikacijsko številko v državi članici svojega sedeža. V skladu s temi pravili bo čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v drugih državah članicah lahko uporabljal tudi davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, ki ne uporablja oprostitve za male davčne zavezance na ozemlju Slovenije in je v Sloveniji identificiran za DDV. Poslovne enote, ki jih ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije ali druge države članice, lahko uporabljajo čezmejno oprostitev obračunavanja DDV le z uporabo posamične identifikacijske številke davčnega zavezanca, ki mu jo bo dodelil davčni organ v Sloveniji (nov 94.b člen ZDDV-1). Poslovna enota podjetja s sedežem v drugi državi članici bo lahko uporabljala oprostitev v Sloveniji le z uporabo posamične identifikacijske številke, ki jo bo davčni zavezanec pridobil v državi članici sedeža.

V skladu s predlogom zakona bo davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji pridobil posamično identifikacijsko številko za čezmejno oprostitev na podlagi predhodnega obvestila, ki ga pošlje davčnemu organu (Finančna uprava Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: FURS) v elektronski obliki prek portala eDavki. V predhodnem obvestilu bo navedel osnovne podatke o podjetju, vključno z identifikacijsko številko za DDV ali davčno številko, ki mu je bila že dodeljena, državo članico ali države članice, v katerih namerava uporabljati čezmejno oprostitev, zneske prometa, ki jih je davčni zavezanec opravil v preteklem in tekočem koledarskem letu pred obvestilom, brez DDV, v Sloveniji in vseh preostalih državah članicah, v kolikor posamezna država članica tako določa, pa za to državo članico tudi v predpreteklem koledarskem letu, in podatek o tem, ali davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz 6.b podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1 (Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje – t.i. unijska ureditev Vse na enem mestu) ter individualno identifikacijsko številko za uporabo te posebne ureditve. Če posamezna država članica, v kateri namerava davčni zavezanec uporabljati oprostitev, uporablja za namene oprostitve različne prage prometa po določenih sektorjih dejavnosti, mora davčni zavezanec za to državo članico v predhodnem obvestilu navesti zneske prometa ločeno za te sektorje dejavnosti.

V predlogu zakona se določi tudi vrste transakcij, ki se vštevajo v promet davčnega zavezanca za namene posebne ureditve za male davčne zavezance, in sicer se v novem 94.a členu ZDDV-1 določi, da so na ozemlju Slovenije to dobave blaga in storitev, ki bi bile obdavčene, če bi jih opravil davčni zavezanec, ki ne uporablja posebne ureditve iz tega podpoglavja, transakcije, ki so oproščene v skladu z 52. do 55. členom in 46. členom ZDDV-1 in transakcije z nepremičninami, finančne transakcije iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 ter zavarovalne in pozavarovalne storitve, razen če so te transakcije postranske transakcije. V promet davčnega zavezanca na ozemlju Slovenije za namene te posebne ureditve se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev davčnega zavezanca. V promet davčnega zavezanca na ozemlju vsake od drugih držav članic se vštevajo vrste transakcij, ki jih določi vsaka država članica v svojih nacionalnih predpisih o DDV na podlagi 288. člena Direktive Sveta 2006/112/ES.

FURS bo na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost obvestil državo članico oziroma države članice o nameri za uporabo oprostitve davčnega zavezanca v tej državi in ji posredoval podatke iz predhodnega obvestila. Država članica oprostitve bo najpozneje v 35 dneh obvestila FURS, ali davčni zavezanec izpolnjuje pogoje za oprostitev v tej državi oziroma bo obvestila FURS, da za odgovor potrebuje dodan čas zaradi izvedbe pregleda za namene preprečitve davčne utaje ali izogibanja plačilu davka. FURS bo nato davčnega zavezanca obvestil o odobritvi oprostitve v tej državi članici in mu dodelil posamično identifikacijsko številko za uporabo čezmejne oprostitve ali pa bo davčnega zavezanca obvestil, da je druga država članica zavrnila uporabe oprostitve na njenem ozemlju ali da druga država članica potrebuje dodaten čas za odločitev. Davčni zavezanec bo lahko na ozemlju druge države članice uporabljal oprostitev od trenutka, ko bo prejel posamično identifikacijsko številko (nov 94.c člen ZDDV-1). V primeru, ko bo davčni zavezanec v predhodnem obvestilu izrazil namero, da uporabi čezmejno oprostitev v več državah članicah, mora FURS davčnega zavezanca obvestiti o vsakem posameznem odgovoru države članice v zvezi z odobritvijo ali zavrnitvijo oprostitve.

Davčni zavezanec, ki bo uporabljal čezmejno oprostitev, bo dolžan sporočiti FURS vse spremembe podatkov iz predhodnega obvestila s posodobitvijo predhodnega obvestila. S posodobitvijo predhodnega obvestila bo sporočil tudi spremembe podatkov, ki jih je sporočil s predhodnimi posodobitvami predhodnega obvestila. Za te namene bo v poseben elektronski obrazec vnesel zgolj spremenjene podatke in posamično identifikacijsko številko. S posodobitvijo predhodnega obvestila bo prav tako obvestil FURS o nameri, da uporabi oprostitev v državi članici, v kateri do sedaj ni uporabljal oprostitve, in o nameri, da v posamezni državi članici ali državah članicah preneha uporabljati oprostitev. V primeru, ko bo želel uporabljati oprostitev v državi članici, v kateri pred posodobitvijo predhodnega obvestila ni uporabljal oprostitve, bo oprostitev lahko uporabljal šele od trenutka, ko mu bo FURS sporočil potrditev posamične identifikacijske številke za uporabo oprostitve v tej državi članici (nov 94.d člen).

Za namene nadzora pravilnosti uporabe oprostitve v državah članicah bo moral davčni zavezanec v skladu s predlogom zakona četrtletno poročati davčnemu organu o prometu, ki ga bo opravil v vseh posameznih državah članicah Unije. V četrtletnem poročilu, ki ga bo dolžan predložiti v elektronski obliki do zadnjega dne v mesecu, ki sledi koledarskemu četrtletju, na katerega se podatki nanašajo, bo navedel podatke o opravljenem prometu, brez DDV, v vsaki od 27 držav članic (vključno s Slovenijo). V primeru, ko v posamezni državi članici v tem obdobju ni imel prometa, bo vnesel podatek »0«. V primeru držav članic, ki bodo uporabljale sektorske prage, bo vnesel podatke o prometu po posameznih sektorjih dejavnosti. Če bo davčni zavezanec znotraj četrtletja začel ali prenehal uporabljati oprostitev v posamezni državi članici, bo v četrtletnem poročilu navedel tudi datum začetka ali prenehanja uporabe oprostitve v tej državi članici (nov 94.e člen).

V primeru, ko bo davčni zavezanec naknadno ugotovil napake v sporočenih podatkih (v predhodnem obvestilu, posodobitvi predhodnega obvestila in četrtletnem poročilu), bo moral v skladu s predlaganim novim 94.g členom ZDDV-1 davčnemu organu sporočiti popravke. Pri tem bo v poročilu navedel zgolj spremembe v podatkih in v primeru vrednosti prometa le razliko v znesku do prave vrednosti.

Na podlagi predloga zakona bo moral davčni zavezanec, ki bo uporabljal čezmejno oprostitev, tekoče spremljati svoj skupni promet v Uniji, v katerega je vključena vrednost opravljenih dobav iz novega 94.a člena ZDDV-1 na ozemlju Slovenije in vseh drugih držav članic, ter promet v vsaki od držav članic, v kateri uporablja oprostitev. Pravica do čezmejne oprostitve davčnega zavezanca namreč preneha v trenutku, ko unijski promet davčnega zavezanca preseže vrednost 100.000 EUR brez DDV. V primeru, ko davčni zavezanec preseže ta prag, bo moral o tem obvestiti davčni organ in mu v 15 delovnih dneh poslati poročilo o preseganju praga letnega prometa v Uniji, v katerem bo naveden datum, na katerega je bil prag presežen, in podatki o prometu od začetka koledarskega četrtletja do datuma, ko je presegel prag (nov 94.f člen ZDDV-1). Bo pa tak davčni zavezanec lahko še naprej, ne glede na višino skupnega prometa v Uniji, uporabljal oprostitev obračunavanja DDV v Sloveniji.

FURS bo takšnega davčnega zavezanca izključil iz ureditve za čezmejno oprostitev in deaktiviral njegovo posamično identifikacijsko številko, prenehanje pravice do čezmejne oprostitve pa bo pričelo učinkovati z dnem, ko bo davčni zavezanec presegel prag letnega prometa v Uniji. S tem dnem bo moral davčni zavezanec začeti izpolnjevati vse obveznosti glede obračunavanja DDV v vseh drugih državah članicah.

S predlaganim spremenjenim 94. členom ZDDV-1 bodo imeli pravico do oprostitve za male davčne zavezance tudi davčni zavezanci s sedežem v drugi državi članici, ki bodo na ozemlju Slovenije opravili dobave blaga in storitev, katerih vrednost v koledarskem letu, brez DDV, ne bo presegla vrednosti 60.000 EUR. V skladu s predlaganim novim 94.i členom ZDDV-1 bo moral v primeru preseganja praga prometa od dneva, na katerega bo presegel prag, obračunavati DDV od vseh nadaljnjih dobav blaga in storitev na ozemlju Slovenije v skladu z ZDDV-1.

S predlaganim zakonom se v novem 94.h členu ZDDV-1 določi vse primere, ko davčni organ izključi davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV, in sicer, ko davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev za čezmejno oprostitev, ko davčnemu organu sporoči, da bo prenehal uporabljati čezmejno oprostitev, ko prenehajo dejavnosti davčnega zavezanca in ko davčni zavezanec prenese sedež svoje dejavnosti iz Slovenije. V teh primerih začne izključitev davčnega zavezanca iz ureditve za čezmejno oprostitev učinkovati prvi dan naslednjega koledarskega četrtletja ali prvi dan drugega meseca naslednjega koledarskega četrtletja v odvisnosti od datuma predložitve zahtevka za izključitev, razen v primeru izključitve zaradi neizpolnjevanja pogojev za uporabo čezmejne oprostitve, ko pravica do čezmejne oprostitve preneha takoj.

S predlogom zakona se v 2. podpoglavju XI. poglavja ZDDV-1 na novo določi tudi oprostitev obračunavanja DDV za dobave blaga in storitev, opravljene v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, in sicer ne glede na skupno vrednost teh dobav v koledarskem letu. S tem se dobave, opravljene v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti prenesejo iz Posebne ureditve za male davčne zavezance v Posebno ureditev za kmete.

Predlagana nova pravila za uporabo oprostitve obračunavanja DDV omogočajo istočasno različne statuse posameznega davčnega zavezanca v različnih državah članicah. Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji lahko uporablja oprostitev obračunavanja DDV v Sloveniji in v eni ali več drugih držav članic ter obračunava DDV v eni ali več drugih držav članic. Prav tako je lahko identificiran za namene DDV in obračunava DDV od dobav blaga in storitev na ozemlju Slovenije, hkrati pa uporablja čezmejno oprostitev v eni ali več drugih državah članicah in obračunava DDV v eni ali več drugih državah članicah. V teh primerih je treba zagotoviti, da odbitek vstopnega davka tega davčnega zavezanca odraža povezavo z njegovimi obdavčenimi dobavami in da davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ki je povezan z njegovimi oproščenimi dobavami (63. člen ZDDV-1).

Prenovljena pravila za uporabo Posebne ureditve za male davčne zavezance se bodo začela uporabljati s 1. januarjem 2025.

b) Prenos Direktive Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV

S prenosom Direktive Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV se opredelitev nižjih stopenj DDV, ki so določene v prilogi I in prilogi IV k ZDDV-1, usklajuje s prenovljeno prilogo III Direktive Sveta 2006/112/ES. Zaradi večje jasnosti in preglednosti se preoblikujejo določene kategorije iz Priloge I k ZDDV-1. Direktiva Sveta 2006/112/ES namreč omogoča uporabo nižje stopnje DDV za največ 24 kategorij blaga in storitev, iz seznama (Priloga III). V Sloveniji trenutno uporabljamo nižjo stopnjo DDV za 23 kategorij blaga in storitev.

S predlogom sprememb Priloge I se poenostavlja uporaba nižje stopnje DDV za medicinsko opremo in pripomočke (uporaba za izdelke, ki se običajno uporabljajo v zdravstvu ali za uporabo invalidnih oseb) ter se v skladu z omejitvijo iz Direktive Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV omejuje uporaba nižje stopnje DDV za fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila od 31. decembra 2031 dalje. Posodablja se ureditev na področju obdavčitve umetniških predmetov (omejuje se uporaba maržne ureditve s strani obdavčljivega preprodajalca za dobave umetniških predmetov, saj je pogoj pri izbirni uporabi maržne ureditve, da predhodna dobava ni bila obdavčena po nižji stopnji), pri čemer začnejo spremembe učinkovati s 1. januarjem 2025.

Dodatno je predvidena tudi uporaba splošne stopnje DDV za pijače z dodanim sladkorjem, sladili ali aromami za katere se trenutno uporablja nižja stopnja DDV. S tem se podpira prizadevanja v okviru zdravstvene politike po spodbujanju zdravega življenjskega sloga prebivalcev Slovenije, kar ima pozitivne učinke na zdravje ljudi ter posledično tudi pozitivni učinek na izdatke zdravstvene blagajne. Tudi v Sloveniji je zaznaven trend naraščanja prekomerne telesne teže med prebivalstvom. Ta trend je še posebej zaskrbljujoč med mladino. Ob tem pa je zaznan tudi upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok med in po koronskem obdobju. S predlaganim ukrepom uvedbe splošne stopnje DDV za pijače z dodanim sladkorjem, sladili ali aromami s se želi tudi preko vpliva na drobnoprodajne cene spodbuditi zlasti mlade k zmanjšanju uporabe takšnih pijač.

Dodatno se s predlogom zakona ureja možnost, da je v primeru ko Evropska komisija odobri Sloveniji uporabo oprostitve DDV za blago, uvoženo v korist žrtev elementarnih nesreč, pod enakimi pogoji oproščena tudi pridobitev tega blaga znotraj Unije oziroma dobava tega blaga na ozemlju Slovenije s pravico do odbitka vstopnega DDV. Oprostitev velja tudi za storitve, povezane s takim blagom. S tem se upravičenim organom olajša pomoč žrtvam takih nesreč. Ta ureditev je trenutno že začasno urejena z Zakonom o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 141/22).

c) Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV

Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora že na podlagi 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. S predlogom zakona se posebej opredeljuje obveznost vodenja dveh evidenc v okviru knjigovodstva davčnih zavezancev, in sicer evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV. Prav tako se določa obveznost posredovanje podatkov iz navedenih evidenc davčnemu organu.

Podatke iz navedenih dveh evidenc davčni zavezanec vodi že na podlagi veljavne zakonodaje, le struktura in način vodenja evidenc z DDV zakonodajo ni podrobneje predpisana. Nekateri davčni zavezanci vodijo evidence elektronsko. Za te davčne zavezance je skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek (Uradni list RS, št. 59/07, 126/07, 107/09, 55/13 in 77/19) predpisana strukturirana vsebina in oblika datoteke izpisa obračunanega DDV in vsebina in oblika datoteke izpisa odbitka DDV. Vendar pa je davčni zavezanec te izpise dolžan predložiti le na zahtevo davčnega organa. S prenovljeno ureditvijo pa se evidence v strukturirani vsebini in obliki predpisujejo za vse davčne zavezance, identificirane za namene DDV, s tem pa se zagotovi enaka obravnava vseh davčnih zavezancev in ustrezen nadzor davčnega organa nad pravilnostjo obračunavanja in plačevanja DDV.

Uvedba vodenja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV ter posredovanje podatkov iz teh evidenc davčnemu organu bo pri davčnih zavezancih pa tudi pri davčnem organu pomenila velik korak naprej v smislu digitalizacije, poenostavitev in pa tudi v sami skladnosti poslovanja davčnih zavezancev z veljavno zakonodajo.

Pozitivni vpliv na poslovanje davčnih zavezancev:

  • manjša obremenitev davčnih zavezancev pri izvajanju nadzorov FURS zaradi zmanjšanja števila naknadnih nadzorov FURS pri zavezancih;
  • skrajšanje časa inšpekcijskih nadzorov – manj obremenjujoči nadzori za zavezance, saj bo manj zahtev za posredovanje podatkov in zahtev za sodelovanje v postopku, ker bo na ta način FURS razpolagal s podatki iz evidenc, za katere se sedaj zahteva sodelovanje davčnega zavezanca;
  • manjša potreba po pošiljanju računov na zahtevo FURS pri nadzoru obračuna DDV, zahteve se bodo pošiljale le za vsebinsko kontrolo računov (npr. ustreznosti uveljavljanja pravice do odbitka glede na vrsto in vsebino posla);
  • bolj ciljno usmerjeni nadzori na podlagi analize podatkov iz prejetih evidenc, saj bo že z avtomatično navzkrižno obdelavo evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV razvidno, kateri zneski odbitka DDV niso bili ustrezno prikazani v evidencah obračunanega DDV;
  • elektronsko vodenje evidenc zavezancu samemu omogoča hiter pregled skladnosti poslovanja v povezavi s predpisi iz pristojnosti FURS;
  • večja davčna gotovost davčnih zavezancev, saj se bo pri poročanju evidenc ugotovilo, da davčni zavezanec sodeluje (vede ali nevede) v transakciji, ki je del utaje/zlorabe DDV in bo lahko davčni zavezanec s strani FURS hitreje obveščen o tem, da potem lahko davčni zavezanec tudi sam zagotovi ustrezno ukrepanje v nadaljnjih poslih in se razbremeni morebitne solidarne odgovornosti za neplačan DDV v primeru inšpekcijskega nadzora.

    Vpliv na učinkovitost davčnega organa:

  • omogočeno bo sistemsko preverjanje skladnosti DDV obračunov (navzkrižno preverjanje uveljavljana pravice do odbitka DDV z obračunanim DDV; ustrezna obdavčitev v primeru uporabe mehanizma obrnjenega davčnega bremena – plačnik davka prejemnik);
  • lažja in hitrejša identifikacija sistemskih zlorab na področju DDV (davčni vrtiljaki, slamnate družbe, kanalska podjetja, feniksi), kar vpliva na učinkovitejše preprečevanje utaj na področju DDV, saj je že s primerjavo navedenih evidenc možno slediti verižnim poslom, za kar je sedaj treba uvesti nadzor oziroma pridobivati podatke o vseh sodelujočih zavezancih v verigah davčnega vrtiljaka;
  • prepoznava računov, izdanih na neobstoječe oziroma neveljavne identifikacijske številke za DDV;
  • povezovanje podatkov o računih s carinskimi podatki (uvoz, izvoz) in podatki o plačilnem prometu;
  • povečanje učinkovitosti nadzorov, saj bo nadzor temeljil na analizi evidenc obračunanega DDV in evidenc odbitka DDV, kjer bodo že ugotovljene neskladnosti glede obračunanega DDV in uveljavljenega odbitka DDV.

d) Skupine za DDV

Prednosti oblikovanja skupine za DDV za davčne zavezance in za njihovo poslovanje:

  • manjše administrativno breme za zavezance, ki so člani skupine za DDV, z vidika predlaganja obračunov DDV, ker se predloži le en skupni obračun DDV;
  • centralizirana komunikacija s FURS bo načeloma potekala preko predstavnika skupine za DDV in s tem razbremenila izpolnjevanje teh obveznosti ostalih članov skupine za DDV;
  • izvzetje transakcij med člani iz sistema DDV bo pomenilo manjše stroške poslovanja za podjetja, saj se bo zavezance (člane skupine) v določenem delu razbremenilo obračunavanja DDV od teh transakcij;
  • predviden je učinkovitejši denarni tok zavezancev, ki bodo člani skupine za DDV, zaradi fleksibilnosti upravljanja vstopnega DDV na ravni celotne skupine za DDV.

    Povečanje učinkovitosti dela davčnega organa:

  • zaradi nastanka večjega davčnega zavezanca, ki bo predstavljal skupino za DDV, bo zagotovljeno učinkovitejše pobiranje DDV preko sodelovanja s predstavnikom skupine;
  • ker se vzpostavlja za njene člane solidarna odgovornost za plačilo obveznosti iz naslova DDV, ki bodo izvirale iz obdobja članstva tega zavezanca v skupini za DDV, se zagotovi tudi večja stabilnost pobiranja DDV, kar bo imelo pozitivni vpliv na proračun;
  • z združitvijo prej samostojnih davčnih zavezancev v skupino za DDV, se bo predvidoma zmanjšalo tudi število davčnih nadzorov, povezanih s kontrolami obračunov DDV za posamezna davčna obdobja, kar bo vplivalo na razbremenitev dela FURS v tem delu.

e) Druge spremembe zakona

Ureditev izjem od obveznosti izdajanja računov se uredi v zakonu. Izjema od obveznosti izdajanja računov se razširi na vse vrste avtomatov, tako da zajame tako prodaje blaga kot prodaje storitev preko avtomatov. Se pa podredno, za zagotovitev podatkov o prodaji preko avtomatov, opredeli v teh primerih obveznost posredovanja podatkov o prodaji preko avtomata davčnemu organu. Obveznost poročanja se nanaša na vsako posamezno prodajo preko avtomata ter mora biti izpolnjena v trenutku prodaje, torej v realnem času (kot to velja praviloma tudi za davčno potrjevanje računov). Podrobneje je sistem poročanja davčnemu organu opredeljen v predlogu za dopolnitve zakona, ki ureja davčno potrjevanje računov.

Prenos presežka DDV v naslednje davčno obdobje ter možnost podajanja zahtevkov za vračilo presežka DDV se omeji na obdobje petih let od predložitve obračuna DDV. Z določitvijo prehodne določbe pa se posebej ureja, da navedena omejitev petih let velja le za presežke DDV, ugotovljene z obračuni DDV za davčna obdobja od 1. januarja 2025. Z vidika zagotavljanja pravne varnosti in predvidljivosti davčnih zavezancev se za vse obstoječe presežke DDV, nastale v davčnih obdobjih pred uveljavitvijo tega zakona, določa omejitev prenosa presežkov in podajanja zahtevkov za vračilo DDV do 31. decembra 2030, torej za obdobje petih let od uveljavitve sprememb zakona.

Ključne besede:
ddv
davek na dodano vrednost
ZDDV-1
davčne spremembe

Zadnji članki iz rubrike:

5.6.2024 12:36:10:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - 3. 6. 2024

5.6.2024 12:38:31:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini - 3. 6. 2024

4.6.2024 13:11:22:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - 3. 6. 2024

4.6.2024 12:40:46:
Predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov - 3. 6. 2024

14.5.2024 21:32:10:
Predlog Zakona o gostinstvu (ZGos-1)

Najnovejši članki:

11.6.2024 12:05:29:
Tuji uvozniki, ki imajo pri postopkih 42/63 slovensko identifikacijsko številko za DDV ter so imenovali še davčnega zastopnika za postopek 42/63

11.6.2024 11:48:32:
Podpora podjetjem za podaljševanje delovne aktivnosti - ASI+

10.6.2024 13:19:31:
Ravnanje delavcev v primeru poškodbe pri delu, izdaje eBOL in priprave predloga imenovanemu zdravniku

6.6.2024 11:41:23:
1. junija 2024 zvišanje trošarine za tobačne izdelke in obveznost za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete

10.6.2024 16:23:27:
Koledar poročanja - junij 2024

Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj

Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon

E-pošta: Info | Webmistress