Vlada je 30. 5. 2024 obravnavala in sprejela Izhodišča za pripravo Strategije za odpravo prekarnosti. Sistemska odprava prekarnosti je ena izmed koalicijskih zavez trenutne vlade, ki gre v sosledju z Direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki je bila pred kratkim sprejeta tudi v Evropskem parlamentu in jo bomo morali v dveh letih prenesti v slovenski pravni red.

Prekarizacija, ki se kaže v vse večjem porastu atipičnih oblik dela, prinaša negativne posledice tako na mikro kot na makro ravni. Na mikro ravni govorimo o negativnih učinkih prekarizacije kot odsotnosti minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev. Na makro ravni pa gre za učinke prekarizacije na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti.

Cilji in področja ukrepanja

Namen strategije je pripraviti konkreten nabor ukrepov, s katerimi bo Vlada Republike Slovenije naslovila prekarnost, ki jih bo nato realizirala v okviru pripravljenega akcijskega načrta. Strategija bo poleg uvodnega dela, ki bo povzel rezultate raziskave MAPA, vsebovala razdelitev po posameznih področjih in tveganjih ter konkretnih ukrepih, ki bodo predstavljali rešitve za zaznana tveganja. Ministrstvo bo spodbujalo tudi razpravo o ukrepih, ki na prekarnost vplivajo posredno, kot je npr. zakonsko krajšanje možnega obsega delovnega časa, ki se šteje kot polni.

Ukrepi

Konkretni ukrepi, ki bodo predlagani v strategiji, bodo določeni na podlagi raziskave MAPA ter na podlagi medresorskega usklajevanja in socialnega dialoga, kjer pa bodo v izhodišču predlagani ukrepi na naslednjih področjih:

• Navidezni samozaposleni in prikrita delovna razmerja: Cilj strategije je jasneje določiti definicijo delovnega razmerja, da bo skladna s porastom novih oblik dela.
• Okrepitev nadzornih institucij in njihovega ukrepanja: Preučeni in predlagani bodo ukrepi za lažjo prepoznavo in sankcioniranje kršitev, za krepitev sodelovanja med organi, za boljši pretok informacij.
• Agencijsko delo in druga razmerja z udeležbo več strank: Predlagani bodo ukrepi, ki bodo naslovili uporabo agencijskega dela za nadomeščanje stalnih zaposlitev in ukrepe, ki bodo naslovili navidezne napotitve in druge zlorabe v praksi.
• Platformno delo: Na podlagi sprejete direktive bodo predlagani ukrepi, ki bodo naslovili nejasen delovnopravni status oseb, ki delajo preko spletnih platform.
• Študentsko delo: Naslovljeni bodo ukrepi za krepitev socialne varnosti študentov in izboljšanje pravnega položaja študentov na trgu dela, kot je to npr. priznavanje izkušenj, pridobljenih s študentskim delom.
• Davki in socialna varnost: Preučeni in predlagani bodo ukrepi, ki bodo naslovili pravično vključitev in obravnavo v sistemih obdavčitve in socialnih zavarovanj.
• Socialni dialog: Predlagani bomo ukrepi, ki bodo krepili dostop do socialnega dialoga tudi tistim, ki delo opravljajo v položaju, ki je podoben oziroma primerljiv položaju zaposlenih.

Po sprejetju izhodišč za strategijo na Vladi sledi imenovanje in priprava končne verzije strategije v okviru delovne skupine s socialnimi partnerji in strokovnjaki. Končna verzija strategije bo do konca koledarskega leta sprejeta na Vladi RS.

Strategija bo na podlagi identificiranih tveganj vsebovala tri kategorije ukrepov. Prvi bodo kratkoročni. To so predvsem tisti, kjer so rešitve že izoblikovane in potrebujejo le še ustrezno umestitev v zakonodajo. Drugi bodo srednjeročni ukrepi, za katere je potrebna še določena mera usklajevanj in iskanja najboljših rešitev. Tretji pa bodo dolgoročni, za katere je treba opraviti širši razmislek in so trenutno v obliki konceptualne zasnove.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti