Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najkasneje do 1. julija izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2024 ta znaša 1253,90 evra.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa.

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.

Najbolj pogosta vprašanja in odgovori glede pravice do regresa in letnega dopusta

Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti