Vlada je na svoji 101. redni sej, ki je potekala 24. aprila 2024, sprejela mnenje o pobudi Iva Boscarola za začetek postopka za oceno ustavnosti petega, šestega in sedmega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah in ga posredovala Državnemu zboru.

Pobudnik predlaga, da se ugotovi neskladnost petega, šestega in sedmega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zaradi neskladja izpodbijane ureditve s pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave z načelom jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave.

Vlada je mnenja, da je izpodbijana ureditev v skladu z Ustavo.

Vlada na podlagi predstavljenega razvoja zakonskega urejanja omejitev ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobivanja poslovnih deležev v družbah pojasnjuje, da so za urejanje področja, kamor spada tudi izpodbijana ureditev, obstajali razumni, na dejanskih okoliščinah utemeljeni razlogi.

Vlada je glede na oblike in pojavnost nepoštenih poslovnih praks ter kršitev zakonodaje, povezanih z ustanavljanjem družb in podjetnikov ter pridobivanjem poslovnih deležev v družbah, morala pristopiti k urejanju področja, da se zavaruje javna korist. K omejitvi nepoštenih poslovnih praks so s konkretnimi primeri in predlogi pozivali pristojni in nadzorni organi, sindikati, reprezentativni predstavniki gospodarstva, združenja, zbornice in drugi deležniki.

Državni zbor je za omejitev nepoštenih poslovnih praks ter kršitev zakonodaje, povezanih z ustanavljanjem družb in podjetnikov ter pridobivanjem poslovnih deležev v družbah, na predlog Vlade v obdobju 2013 – 2023 sprejel 4 spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah: ZGD-1H, ZGD-1I, ZGD-1K in ZGD-1L.

Vlada je vprašanju sorazmernosti pri urejanju izpodbijanje ureditve vsakokrat namenila veliko pozornosti. Pri tem je izhajala iz ustavno sodne presoje.

Pri zakonskem urejanju izpodbijane ureditve v skladu s splošnim načelom sorazmernosti je Vlada upoštevala, da je pojavnost nepoštenih poslovnih praks ter kršitev zakonodaje, povezanih z ustanavljanjem družb in podjetnikov ter pridobivanjem poslovnih deležev v družbah, najštevilčnejša pri d. o. o., zlasti pri enoosebnih d. o. o. in d. o. o. v prvih letih obstoja.

Izpodbijana ureditev zato določa časovno omejitev za ustanavljanje novih d. o. o. V skladu s splošno omejitvijo ustanovitelj d. o. o. ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih že ustanovila d. o. o. ali pridobila delež v d. o. o., ki ni starejša od treh mesecev. Namen navedene omejitve je preprečiti najhujše primere ustanavljanja d. o. o. na zalogo, ko ima oseba namen v relativno kratkem obdobju na posameznem naslovu ustanoviti večje število d. o. o., ki ne poslujejo, z namenom nadaljnje prodaje osebam, ki ne morejo ali ne želijo ustanoviti d. o. o. v skladu z veljavnimi pravili o ustanovitvi d. o. o., sklenitvi družbe pogodbe, izjavi lastnika objekta o poslovanju d. o. o. na naslovu in vplačilu osnovnega kapitala.

Časovna omejitev je določena tudi za pridobivanje poslovnih deležev v d. o .o. Tako kot v primeru časovne omejitve ustanavljanja d. o. o. je v skladu s splošnim načelom sorazmernosti časovna omejitev določena za pridobivanje poslovnih deležev v d. o. o., če je oseba prehodno ustanovila nov d. o. o. ali pridobila poslovni delež v d. o. o., ki ni starejši od treh mesecev. V skladu s splošno omejitvijo družbenik d. o. o. ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila nov d. o. o. ali pridobila poslovni delež v d. o. o., ki ni starejši od treh mesecev. Namen navedene omejitve je preprečiti najhujše primere veriženja d. o. o., ko oseba v relativno kratkem obdobju postane ustanovitelj in družbenik v večjem številu d. o. o.

Časovna omejitev se ne razteza na druge pravnoorganizacijske oblike družb, kot so družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe, delniške družbe, komanditne delniške družbe, evropske delniške družbe. Prav tako ne velja za druge pravnoorganizacijske oblike pravnih oseb ter za srednje in velike družbe, saj praksa ni pokazala, da bi bili v zvezi z njimi zaznani številčnejši primeri nepoštenih poslovnih praks ter kršitev zakonodaje, povezanih z ustanavljanjem družb in podjetnikov ter pridobivanjem poslovnih deležev v družbah.

V skladu s splošnim načelom sorazmernosti je mogoče doseči izključitev splošne omejitve ustanavljanja d. o. o. in pridobivanja poslovnih deležev v d. o. o. tudi v primeru, da so izpolnjeni pogoji oziroma kriteriji, s katerimi d. o. o., v kateri je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila poslovni delež, dokazuje, da posluje.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport