Finančna uprava Republike Slovenije je na svojih spletnih straneh objavila kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju.

V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. 4. 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju.

Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) izvaja inšpekcijski nadzor na podlagi Zakona o finančni upravi in skladno s pravili Zakona o davčnem postopku in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US in 131/23 – ZORZFS), ZIN ter drugimi posameznimi predpisi, ki opredeljujejo pristojnost nadzora FURS (npr. Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B), Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22)), predpisi, ki urejajo izvajanje posebnih ukrepov za preprečitev in odpravo posledic, prejetih pomoči in oprostitev zaradi epidemije, naravnih nesreč, energetskih pomoči, Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: Zakon o gozdovih) ipd. Sistemski nadzor zavezancev se zagotavlja z letnim načrtom, ki se pripravi z analizo tveganja in objektivnimi kriteriji, s katerimi se upošteva načelo enakomernega izvajanja inšpekcijskega nadzora vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki ga zavezanec za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih. Objektivni kriteriji so pripravljeni zlasti na podlagi statističnih metod in predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora. Določen del letnega načrta se pripravi tudi na osnovi prejetih informacij drugih državnih organov, prijav, mednarodnih zaprosil in drugih pobud, prav tako pa določen del nadzora poteka po metodi naključnega izbora. Poleg kriterija pomembnosti posamezne dajatve v nacionalnih javnofinančnih prihodkih in proračuna Evropske unije, so se v letnem načrtu upoštevali tudi kriteriji zaščite državljanov, varnosti in varstva okolja.

Skladno z novo Strategijo Finančne uprave RS 2021 – 2025 bo FURS z namenom zagotavljanja višje ravni davčne skladnosti prednostno obravnaval ključna tveganja in spodbujal zavezance k prostovoljnemu plačevanju njihovih obveznosti.

Nadzor na področju DDV bo usmerjen predvsem v odkrivanje sistemskih utaj DDV (t.i. MTIC utaj DDV oz. davčnih vrtiljakov), pri čemer bo pomemben vidik mednarodna izmenjava podatkov. Zaradi preprečevanja tovrstnih utaj bo nadzor usmerjen tudi na t.i. speče družbe (neaktivne družbe z veljavno ID št. za DDV). Večja pozornost bo posvečena tudi preverjanju skladnosti podatkov carinskih deklaracij in s tem povezanih oproščenih dobav v druge države članice v okviru carinskega postopka 42.

Pomemben del nadzora bo usmerjen na zavezance, ki neupravičeno uveljavljajo odbitek DDV (fiktivni računi, zasebna raba) in na identifikacijo zavezancev (neidentificirani zavezanci za DDV in zlorabe identifikacijske številke za DDV).

V okviru aktivnosti boja zoper sivo ekonomijo bo pozornost usmerjena na področje nadzora davčnih blagajn, poslovanju preko spletnih platform ter nadzoru dela in zaposlovanja na črno.

Nadzor davčnih blagajn bo usmerjen na zavezance, ki so zavezani k davčnemu potrjevanju računov, pri katerih se ugotavljajo neskladja med prejetimi podatki o davčno potrjenih računih in podatki predloženih davčnih obračunov. Poleg ugotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov je pomemben cilj nadzorov davčnih blagajn zagotoviti, da bodo zavezanci dosledno izdajali račune za opravljen promet blaga oziroma storitev in hkrati pravilno pošiljali podatke o računih v sistem davčnih blagajn. Nadzor davčnih blagajn je pomemben tudi za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela, pravočasne identifikacije za DDV in za ugotavljanje pravilnosti obračuna davkov in prispevkov v dejavnostih, ki se pretežno opravljajo gotovinsko.

Pri odkrivanju zavezancev, ki poslujejo preko spletnih platform, bo v inšpekciji nadzor usmerjen na zavezance z visokim tveganjem, ki nimajo oz. niso imeli registrirane ustrezne dejavnosti in/ali niso napovedali prejetih dohodkov, ali pa dohodkov niso v celoti prijavili davčnemu organu. S sistematičnim pristopom na podlagi podatkov GURS ter z vpeljavo nove avtomatične izmenjave informacij (DAC7) v letu 2024 in primerjavo z razpoložljivimi podatki iz uradnih evidenc, bo izboljšana FURS posebno pozornost ponovno namenil nadzoru sobodajalcev, ki dosegajo dohodke z oddajanjem nepremičnin v kratkotrajni najem.

Nadzori na področju dela in zaposlovanja na črno bodo usmerjen na prodaje preko spleta oz. družbenih omrežij z namenom prepoznave dela na črno posameznikov, ki nimajo registrirane ustrezne dejavnosti; nadzor dela in zaposlovanja na črno na podlagi podatkov o davčnem potrjevanju računov in zaposlovanje na črno tujcev. Posebno pozornost nadzorom na tem področju bomo namenili v dejavnostih gradbeništva, transporta, gostinstva, trgovski dejavnosti, s poudarkom prodaje preko spleta oz. družbenih omrežij ter kratkoročnem oddajanju nepremičnin turistom (sobodajalci). Nadzori se bodo izvajali tudi v drugih dejavnostih, v katerih se posluje zlasti gotovinsko in kjer je na podlagi izkušenj iz preteklih let zaznano večje tveganje sive ekonomije. V nadzoru dela in zaposlovanja na črno bo pozornost namenjena tudi nadzoru fizičnih oseb (posameznikov), ki kot pooblaščenci vlagajo dokumente preko informacijskega sistema FURS (portala eDavki) za večje število pravnih subjektov (pooblastiteljev), in je iz uradnih evidenc prepoznati, da omenjeni posamezniki nimajo ustrezne pravne podlage za opravljanje dela.

Na področju davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti bo poudarek predvsem na prenizko izkazani davčni osnovi zaradi nepravilno izkazanih prihodkov ali odhodkov ob hkratnem preverjanju vpisa v register dejanskih lastnikov in kršitev omejitev pri gotovinskem poslovanju. Pri velikih davčnih zavezancih se bo nadziralo kršitve predpisov v povezavi z mednarodnim poslovanjem. Poleg tega bo nadzor osredotočen na zavezance, pri katerih obstaja verjetnost tanke kapitalizacije, družbe, ki prenehajo po skrajšanem postopku, samostojne podjetnike z večletno nizko davčno osnovo v povezavi z drugimi kriteriji tveganja in tveganje na področju uveljavljanja davčnih olajšav. Ob upoštevanju računovodskega, davčnega in gospodarskega (ekonomskega) vidika se bo preverjalo, ali je zavezanec sklepal posle na način, da sledi cilju pridobitve davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči.

V okviru nadzora transfernih cen se bo nadzor izvajal pri zavezancih, kjer bo na podlagi analize rizika zaznano visoko tveganje nepravilnosti pri določanju transfernih cen, zlasti na področju opravljanja storitev s strani povezanih oseb, finančnih transakcij, neopredmetenih sredstev, poslovnih enot, preoblikovanja poslovanja in prevzemov. Posebna pozornost bo usmerjena tudi na zavezance, ki so del mednarodnih skupin podjetij in izkazujejo davčno izgubo ter s tem ustvarijo davčni ščit.

Na področju davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve bo nadzor usmerjen na pravilnost obračunov davčnih odtegljajev in obračune prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja (REK obrazci) za zaposlene delavce, izplačevanje povračil stroškov dela zaposlencem, S ciljem zagotavljanja varovanja temeljnih pravic delavcev, bo nadzor usmerjen na delodajalce, ki delavce napotujejo na delo v tujino. Poleg tega bodo nadzirani delodajalci, ki posojajo delavce in pravilnost obračunanih bonitete.

S področja carin bo inšpekcijski nadzor v osredotočen na preverjanje carinske vrednosti, zlasti podvrednotenje uvoznega blaga glede na povprečne vrednosti uvoza v EU, nepravilno uvrščanje v carinsko tarifo, preverjanje ustreznosti porekla blaga za transakcije s potencialno visokim finančnim učinkom, ugotavljanje izogibanja protidampinškim in izravnalnim dajatvam, E-trgovanje povezano z uvozom blaga in tveganje zastaranja carinskega dolga. Na področju carinskih nadzorov bo eno od prioritet tveganje, povezano z omejevalnimi ukrepi zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, med katerimi je EU uvedla tudi številne uvozne in izvozne omejitve.

Nadzori na področju trošarin bodo nadzori usmerjeni predvsem v preverjanje pravilnosti obračunavanja trošarin (pivo, alkohol in alkoholne pijače ter energente) ter preverjanje poslovanja trošarinskih zavezancev, imetnikov dovoljenj. Preverjala se bo tudi upravičenost zahtevkov za vračila trošarin.

Na področju okoljskih dajatev bodo prioritetni nadzori usmerjeni v preverjanje pravilnosti obračunavanja okoljskih dajatev za komunalne vode, odpadno embalažo in obremenjevanje zraka z emisijo CO2, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin ter v iskanju potencialnih zavezancev, ki niso registrirani na področju okoljskih dajatev, pa bi morali biti. Preverjala se bo tudi upravičenost zahtevkov za vračila okoljskih dajatev.

V okviru skupne kmetijske politike se bo preverjala upravičenost izplačanih nadomestil Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Prav tako se bo preverjala ustreznost sistema potrebne skrbnosti lesa in lesnih proizvodov v Uredbo EU št. 2021/2116, ki jih izplačuje Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Na področju Zakona o gozdovih se bo preverjalo izpolnjevanje sistema potrebne skrbnosti lesa in lesnih sortimentov pri dajanju proizvodov na trg EU v skladu z Uredbo EU št. 995/2010.

Na področju nadzora iger na srečo se bo z izvajal nadzor nad preglednostjo poslovanja koncesionarjev, odgovornim prirejanjem iger na srečo ter nadzor tveganja s področja pranja denarja, goljufij in drugih kaznivih ravnanj na področju prirejanja iger na srečo.

Nadzorne aktivnosti se bodo izvajale na področju klasičnih iger na srečo, na področju posebnih iger na srečo, na področju pooblaščenih institucij, na področju nedovoljenega prirejanja iger na srečo in področju sprejemanja ali posredovanja vplačil, oglaševanja ali opravljanja drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije Vlade RS. Zaradi javnega interesa in zaščite interesa igralcev, se bo večji del nadzora izvajal na področju nedovoljenega prirejanja spletnih iger na srečo, tudi z uporabo ukrepa blokade spletnih strani.

Nadzori davka od nenapovedanih dohodkov po 68 a. čl. ZDavP-2 se bodo izvajali pri posameznikih, pri katerih bo po analizi prijav in pobud drugih državnih organov in izvedenih analiz na centralnem nivoju zaznan sum večjega nesorazmerja med potrošnjo vključno s premoženjem in prijavljenimi dohodki posameznika.

Nadzori nad izvajanjem posebnih ukrepov za preprečitev in odpravo posledic, prejetih pomoči in oprostitev zaradi epidemije, naravnih nesreč (poplav in zemeljskih plazov) in energetske krize, ki so jih zavezanci prejeli v obliki prejete finančne pomoči, nadomestil ali z uveljavljanjem oprostitev davčnih obveznosti, za nadzor katerih je pristojen FURS, se bodo izvajali v inšpekciji v nadzorih na področju davka od dohodka pravnih oseb, ali davkov in prispevkov od dohodkov posameznikov, ki zajemajo obdobja, ko so zavezanci prejeli pomoči ali uveljavljali oprostitev.

Davčni nadzori ustreznosti izvajanja postopkov dolžne skrbnosti in poročanja informacij o finančnih računih in nadzori izvajanja mednarodne pogodbe o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA se bodo v inšpekciji izvajali v primerih prepoznave visokega tveganja, ugotovljenega po analizi tveganja in na podlagi aktivnosti pozivanja ter izvedbe nadzora v kontroli.

V okviru nadzorov s področja davkov ali carin se bo preverjalo ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na sum, da subjekt krši obveznost prijave denarne obveznosti v sistem za obvezni večstranski pobot Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.

Prejete pobude in prijave se v FURS centralno analizirajo in vrednotijo. Na tej podlagi se bodo prioritetno izvajali nadzori na podlagi utemeljenih pobud in prijav, kjer bo zaznano večje tveganje z vidika javnofinančnih prihodkov, oziroma z vidika varovanja zdravja in življenja ljudi.

Ostale pobude in prijave, ki niso ovrednotene z višjim tveganjem se v inšpekcijskih nadzorih obravnavajo le v primeru, če prejeta pobuda ali prijava sovpada z izborom zavezanca za nadzor na podlagi lastne analize tveganja in se v teh primerih v nadzorih obravnavajo tudi navedbe iz teh prijav.

Na podlagi ugotovitev v postopkih nadzora iz preteklih let, v letu 2024 FURS z drugimi inšpektorati načrtuje nadzore na naslednjih področjih:

• nadzori dela in zaposlovanja tujcev, državljanov tretjih držav (s poudarkom v tveganih dejavnostih gradbeništva, prevozništva, gostinstva …), sodelovanje s Policijo, ZRSZ, IRSD;
• nadzori dela in zaposlovanja na črno ter izdajanja računov v dejavnostih, kjer se opravlja pretežno gotovinsko poslovanje pri opravljanju storitev, sodelovanje s TIRS, IRSD;
• nadzori v posameznih izpostavljenih dejavnostih, kot je prodaja sadja in zelenjave na stojnicah, taksi dejavnost, spletne prodaje, kjer je za učinkovit nadzor potrebno sodelovanje več inšpekcijskih organov; sodelovanje s TIRS, UVHVVR, Inšpektoratom za promet, IRSD;
• nadzori čezmejnega izvajanja storitev po Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev, sodelovanje z IRSD in Policijo;
• nadzori na področju iger na srečo in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma z UPPD (po dogovoru med PFU in UPPD);
• sodelovanje v vsakoletni skupni evropski akciji trgovine z ljudmi - JAD THB (Joint Action Days Trafficking in Human Beings) - sodelovanje z IRSD (nosilec akcije) in Policijo.

Vir: FURS