Pri obdavčitvi obresti je treba razlikovati obresti na vloge oz. depozite (na vpogled ali vezane), dosežene pri bankah ali hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ali EU, od obresti, doseženih pri drugih izplačevalcih, ki niso banke ali hranilnice, ustanovljene v Sloveniji ali v EU.

Razlikujemo dve vrsti napovedi:

1. napoved od obresti na denarne depozite

2. napoved za druge obresti

Od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in EU, ki jih doseže rezident, plačnik davka (npr. banka ali hranilnica iz Slovenije) ne izračuna, ne odtegne in ne plača dohodnine, ko so te dosežene. Dohodnina od teh obresti se izračuna in plača na letni ravni na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. V davčno osnovo se vštevajo le obresti nad 1.000 evrov, medtem ko se v napoved vpišejo vse dosežene obresti iz tega naslova.

Seveda pa je napoved dolžan vložiti le tisti davčni zavezanec, katerega skupni znesek vseh doseženih obresti na denarne depozite v davčnem letu presega 1.000 eurov. Pri tem pripominjamo, da gre tu za seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite (depozite na vpogled ali vezane depozite) pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU.

Pri obdavčitvi obresti je treba razlikovati obresti na vloge oz. depozite (na vpogled ali vezane), dosežene pri bankah ali hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ali EU, od obresti, doseženih pri drugih izplačevalcih, ki niso banke ali hranilnice, ustanovljene v Sloveniji ali v EU.

Napoved in navodila, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti, se nahajajo na spletni strani FURS.

Napoved se lahko vloži tudi preko portala eDavki:

• brez digitalnega potrdila (registrirate se z uporabo uporabniškega imena in gesla)
• z digitalnim potrdilom (registracija z digitalnim potrdilom).

Ob tem pripominjamo, da je Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev – ZORZFS, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 131/2023, 22. 12. 2023, posegel tudi na področje obdavčitve vlagateljev fizičnih oseb v vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in bodo izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam.

Pri plačilu dohodnine bodo izplačane obresti od teh vrednostnih papirjev izenačene z obrestmi na denarne depozite, dosežene pri bankah in hranilnicah, seštevek katerih ni obdavčen do 1.000 evrov. V ta limit se bodo tako vštevale tudi obresti, ki jih bo dosegel rezident od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in bodo izdani v letih 2024, 2025 in 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam.

Pri tem se bo dohodnina od obresti, ki jih bo dosegel rezident (134. člen ZDoh-2):

1. na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU in

2. od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in bodo izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,

izračunala in plačala na letni ravni na podlagi vložene napovedi do 28. 2. tekočega leta za preteklo leto. V kolikor znesek seštevka prej navedenih obresti ne bo presegal zneska 1.000 eur, davčni zavezanci rezident te napovedi ne bodo dolžni vložiti. Namreč seštevek davčnih osnov od prej navedenih obresti, ki jih bo dosegel rezident (133. člen ZDoh-2), se zmanjša za 1.000 eurov.

Spremembe, ki jih je prinesel ZORZFS, se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo z vključno 1. januarjem 2024 do izteka davčnih obdobij, za katere veljajo zakonske določbe (2024, 2025 in 2026). Tako pojasnjeno še NE velja za odmerno leto 2023.

Od drugih obresti pa se dohodnina plačuje na dva načina:

1. Če dohodek izplača plačnik davka, je ta dolžan izračunati, odtegniti in plačati dohodnino od obresti v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Tako plačana dohodnina se šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da teh obresti za davčne namene ni treba napovedati v nobeni napovedi.
2. V primerih, ko ni plačnika davka (npr. obresti, dosežene neposredno pri banki ali hranilnici v državi, ki ni članica EU, obresti na dolžniške vrednostne papirje, dosežene neposredno iz tujine, …), pa mora te dohodke napovedati davčni zavezanec sam, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. V teh primerih davčni zavezanec plača dohodnino od obresti na podlagi odmerne odločbe, ki jo izda davčni organ. Tudi v primeru, ko obresti izplača oseba, ki se šteje za plačnika davka, ugotovi dohodnino od obresti davčni organ na podlagi napovedi, ki jih doseže rezident od:

• vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance;
• dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
  • ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
  • so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.

Prav tako davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ugotovi dohodnino od obresti ali dividend, če ima dohodek iz finančnih instrumentov:

- vir izven Slovenije in je prejet v naravi ali je izven Slovenije neposredno reinvestiran ali

- vir v Sloveniji in je prejet v naravi ter ga je izplačala oseba iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona drugi osebi iz drugega odstavka navedenega člena, ki se šteje za plačnika davka ter

- od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve.

Napoved in navodila, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti, se nahajajo na spletni strani FURS.

Napoved se lahko vloži tudi preko portala eDavki:

• brez digitalnega potrdila (registrirate se z uporabo uporabniškega imena in gesla)
• z digitalnim potrdilom (registracija z digitalnim potrdilom).

Več: DOHODEK IZ KAPITALA: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala (Podrobnejši opis)