Državni zbor je 30. 1. 2024 sprejel nov Zakon o tržni inšpekciji, ki izboljšuje obstoječo ureditev na področju organizacije in delovanja inšpektorata, postopka nadzora ter inšpekcijskih ukrepov. Potrdil je tudi novelo Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, s katero povečuje varstvo poslovnih uporabnikov spletnih posredniških storitev in zagotavlja večjo konkurenčnost v digitalnem sektorju.

Nov Zakon o tržni inšpekciji za bolj učinkovito varstvo potrošnikov

Glavni cilj Zakona o tržni inšpekciji (ZTI-1) je učinkovitejše izvajanje inšpekcijskih postopkov, večja varnost potrošnikov, odprava administrativnih ovir in usklajenost delovanja s splošnimi načeli delovanja javne uprave.

ZTI-1 bo izenačil pogoje za inšpekcijski nadzor in izpolnjevanje pogojev za delo tržnih inšpektorjev z drugimi inšpektorji ter odpravil administrativne ovire in s tem racionaliziral inšpekcijske postopke. Predlog zakona namreč omogoča zbiranje podatkov v upravnem postopku, ki se bodo uporabili v prekrškovnem postopku. Obenem omogoča tudi izrek upravnega opozorila na zapisnik brez potrebne predhodne izjave zavezanca v postopkih, kjer zavezanec ni prisoten in kjer je nepravilnost jasno in nedvoumno izkazana, kot je to v primeru nadzora na primer spletne trgovine.

ZTI-1 predvideva tudi večjo varnost potrošnikov, saj inšpektorju omogoča skriti nakup, kar vodi do bolj učinkovitega izvajanja inšpekcijskih postopkov. Predlog novega zakona namesto triletnega usposabljanja in administrativnega preverjanja znanja določa zahtevo po obveznem letnem usposabljanju tržnih inšpektorjev. Zaradi pogostih okoliščin, ki izkazujejo potrebo po izvedbi inšpekcijskega nadzora izven delovnega časa, ki ga ni mogoče predvideti vnaprej, se uvaja tudi institut občasne pripravljenosti tržnega inšpektorja na delo.

ZTI-1 določa tudi pogoje za prednostno obravnavo prijav in razloge, zaradi katerih inšpektor ne obravnava anonimnih prijav. Prednostno bodo obravnavane prijave, iz katerih bo izhajalo oškodovanje večjega števila potrošnikov oziroma nastanek večje škode. Razloga, zaradi katerih inšpekcija ne bo obravnavala anonimnih prijav, pa sta očitna neutemeljenost in neresničnost prijave.

Izvajanje zakona in tudi izvajanje inšpekcijskega nadzorstva je v praksi pokazalo, da je bilo treba nekatere določbe trenutno veljavnega Zakona o tržni inšpekciji ukiniti oziroma jih dopolniti, nekatere pa zapisati na novo. Zakon o tržni inšpekciji in Zakon o inšpekcijskem nadzoru sta si bila namreč v nekaterih določbah nasprotujoča ali sta se podvajala. Poleg tega so bile nekatere določbe Zakona o tržni inšpekciji, ki je bil sprejet že leta 1997, posebej in strožje opredeljene v drugih zakonih.

Novela Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence za bolj pravično konkurenco na digitalnih trgih

Državni zbor je danes potrdil tudi novelo Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence za potrebe izvajanja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev ter Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju.

Novela zakona po novem ščiti konkurenčni položaj podjetij, ki uporabljajo storitve digitalnih platform. Slednjim se v primeru kršitve transparentnega in odprtega poslovanja, določenih z uredbo, nalaga administrativno sankcijo v višini 2 odstotka letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.

Primeri kršitev

Podjetje z digitalno platformo: 

• Ne zapiše pogojev uporabe storitev v preprostem in razumljivem jeziku ali ne omogoči enostavnega dostopa do njih;
• Ob omejitvi ali začasnem onemogočanju ali ukinitvi zagotavljanja storitev ne predloži obrazložitve razlogov za tako odločitev;
• Ne določi glavnih parametrov za razvrščanje proizvodov, uporabnikov, storitev;
• Ne določi razlogov za omejitev možnosti poslovnih uporabnikov, da ponujajo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot prek njegovih storitev v svoje pogoje poslovanja;
• Uvede retroaktivne spremembe pogojev uporabe storitev;
• V pogojih uporabe storitev ne določi, kako lahko poslovni uporabniki prekinejo pogodbeno razmerje;
• Ne zagotovi obravnave pritožb.

Zakon za nadzor določa Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK). Poleg tega zakon določa pristojnosti AVK pri preiskovanju digitalnih platform, ki imajo največ uporabnikov in utrjen tržni položaj na področju brskalnikov, elektronske pošte, socialnih omrežij in drugih platformnih storitev, tako imenovanih 'vratarjev', da se za ostala podjetja zagotovijo konkurenčni in pravični trgi v digitalnem sektorju v Republiki Sloveniji.

Zakon nadgrajuje ostale postopke, ki jih izvaja AVK, tako da bo lahko bolj učinkovito in zakonito nadzirala trg ter bolje zaščitila pravice vseh udeležencev v postopkih. Med drugim se AVK omogoči dostop tudi do tajnih podatkov, kadar so ti del dokaznega gradiva. Novela zakona nalaga AVK javno objavo uvedbe postopka, s čimer bo omogočila, da se lahko tretje osebe, ki še niso vključene v postopek, a jih ta zadeva, vključijo vanj. Določena je tudi časovna omejitev obdobja, v katerem se lahko predlagajo korektivni ukrepi. Zakon na novo določa olajševalno okoliščino pri odmeri globe odgovorni osebi podjetja, ki vloži vlogo za prizanesljivost. Odgovorni osebi se lahko tako kot podjetju zniža sankcija, s čimer se spodbujajo podjetja k vključitvi v program prizanesljivosti. Zakon pa prepoveduje uporabo podatkov iz vloge za poravnave v drugih postopkih.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Tržni inšpektorat Republike Slovenije