Na Tržnem inšpektoratu so pripravili nasvete, na kaj naj bodo potrošniki pozorni ob sklepanju pogodb z izvajalci, ki jim ponujajo izvedbo določene storitve ob plačilu avansa.

Na Tržnem inšpektoratu tako priporočajo, da potrošnik najprej preveri, ali gre za izvajalca, ki je registriran – s tem izloči možnost dela na črno. Priporočajo tudi brezgotovinsko plačevanje, saj na ta način za opravljenim plačilom ostane sled. S pomočjo te potrošnik dokaže, kdaj, koliko in komu je bilo plačano. »Z izvajalcem naj potrošniki komunicirajo preko elektronskih sporočil, saj tako lažje dokažejo dogovorjeno. V tem kontekstu je nujna tudi pisna ponudba za izvedbo del, na kateri so specificirane posamezne faze izvedbe,« je jasna glavna tržna inšpektorica Andreja But. Na inšpektoratu svetujejo tudi preverjanje določenega izvajalca pri znancih, prijateljih v lokalnem okolju in preko raznih forumov, prav tako pa opozarjajo na znak, ki pogosto napoveduje težave pri izvedbi: »Če je podjetje že v fazi pridobivanja informacij oziroma ponudbe slabo odzivno, je potreben premislek o nadaljnjem sodelovanju s takšnim podjetjem.« 

Inšpektorica Andreja But opozarja na določila Kazenskega zakonika, ki v 211. členu opredeljuje znake goljufije: »Če ste v situaciji, ko vam je izvajalec z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi prikrival dejanske okoliščine in namenoma povzročal zmoto, se lahko kaznuje tudi z zaporom do treh let.« Če dejanje izvajalca oziroma podjetja izpolnjuje določila omenjenega člena, gre torej za kaznivo dejanje, ki se naznani policiji in se nato izpelje kazenski postopek preko sodišča.

Ni pa nujno, da gre za goljufijo, še dodaja glavna tržna inšpektorica: »Če izvajalec ne izpolni pogodbe, ima Tržni inšpektorat pristojnost, da mu naloži, da potrošniku vrne plačano kupnino zaradi neizpolnitve – seveda v primeru, če se potrošnik odloči odstopiti od pogodbe.« Podlaga za takšno odločitev je 29. člen Zakona o varstvu potrošnikov. Potrošnik mora v primeru prijave na Tržni inšpektorat iz razloga odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti priložiti vso dokumentacijo v zvezi z zadevo (pogodbo, predračun, ponudbo, dokazilo o plačilu, dokazilo, da je bil podjetju določen dodaten rok za izpolnitev pogodbe, skupaj z izjavo o odstopu od pogodbe in dokazilom o vročitvi). Če omenjenih dokazil ne bo predloženih, niso izpolnjeni pogoji za morebitno uvedbo inšpekcijskega postopka.

»Lahko gre tudi za nepošteno poslovno prakso, kjer podjetja zavajajo glede glavnih značilnosti izvedbe del,« pa razlaga Andreja But in pove, da lahko v okviru tega Tržni inšpektorat takšno poslovno prakso z odločbo prepove. »Seveda to le v primeru, da ta še traja oziroma je tik pred tem, da se uporabi, sicer pa lahko inšpektorat zoper podjetje ukrepa z izrekom globe,« še dodaja.

Vir: Tržni inšpektorat Republike Slovenije