S 1. januarjem 2024 bo namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja, ki se s koncem leta ukinja, uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Navedeno pomeni, da bo košarica pravic po novem krita v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pa ima dva vira – dosedanji prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje in novi - obvezni zdravstveni prispevek.

Zavarovalne police za dopolnilno zdravstveno zavarovanje bodo z novim letom avtomatsko prenehale veljati, zato glede tega zavarovancem ni treba storiti ničesar. Prav tako ni treba skleniti nobenih dodatnih zdravstvenih zavarovanj, saj bo OZP skupaj z dosedanjim obveznim zdravstvenim zavarovanjem v celoti kril košarico pravic v nespremenjenem obsegu. Zavarovanim osebam z urejenim OZP torej zaradi sprememb tudi po 1. januarju 2024 ne bo treba plačevati oziroma doplačevati zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov, ki so bili prej v različnih deležih kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, doplačilo do sto odstotkov vrednosti pa je bilo krito iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma z neposrednimi plačili iz žepa.

Prav tako je odveč bojazen, da bi morali kaj (do)plačevati tisti, katerih zdravljenje se je začelo v letu 2023 in se nadaljuje v leto 2024. Vse zdravstvene storitve, ki so bile opravljene oziroma zdravila in medicinski pripomočki, ki so bili oziroma bodo izdani do vključno 31. decembra 2023, bodo kriti po starem sistemu, torej s kombinacijo obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvene storitve, zdravila in medicinski pripomočki, ki se začnejo izvajati ali izdajati po 1. januarju 2024, pa bodo v celoti oziroma stoodstotno kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Prvi OZP bo treba plačati za januar 2024, znašal pa bo 35 evrov mesečno. Mesečni znesek se ne bo spreminjal vse do februarja 2025, nato pa se bo začel enkrat letno usklajevati z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu (višino prispevka bo ministrica za zdravje določila vsako leto marca). Prvič se bo torej znesek OZP spremenil šele pri obračunu za mesec marec 2025, do takrat pa bo, kot rečeno, znašal 35 evrov.

Plačevanje OZP bo potekalo preko glavnega delodajalca ali izplačevalca prejemka (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Zavod za zaposlovanje, Center za socialno delo, …), ki bo odtegnil prispevek od dohodka zavarovanca. Upokojencem bo tako na primer OZP odtegnil ZPIZ od njihove pokojnine.

Sami, torej preko univerzalnega plačilnega naloga (UPN), ki jim ga bo poslal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa bodo morali OZP plačevati tujci, ki se izobražujejo v Sloveniji, družinski člani, ki ne plačujejo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ter osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so: zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, si same plačujejo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje ali prejemajo pokojnino od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja. ZZZS bo zavarovane osebe, ki jim bo posredoval UPN, pred tem, v mesecu januarju 2024, pisno obvestil o vseh spremembah glede plačevanja prispevkov.

Republika Slovenija (RS) bo OZP krila vojnim upravičencem, otrokom do 18. leta starosti, ki niso zavarovani kot družinski člani, osebam, ki jim je priznana pravica do kritja obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi 29. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, beguncem, osebam na obveznem psihiatričnem zdravljenju, prejemnikom nadomestila po zakonu o socialnem vključevanju invalidov, uživalcem priznavalnin po predpisih o udeležencih vojn, obsojencem, pripornikom in mladoletnikom v prevzgojnem domu, staršem, ki so upravičenci do plačila prispevkov, ko eden od staršev zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, poklicnim rejnikom. Vse te osebe so torej oproščene plačila OZP.

Finančna uprava bo za OZP bremenila naslednje samostojne zavezance: samostojne podjetnike, osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, samostojne zavezance – kmete, samozaposlene v drugi državi članici EU, osebe v delovnem razmerju v tujini, ki opravljajo delo na območju RS, osebe, ki so sočasno zaposlene v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa, zaposlene pri mednarodnih organizacijah, ustanovah, konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v RS, osebe s stalnim prebivališčem v RS, zaposlene pri tujem delodajalcu, ki niso zavarovane pri tujem nosilcu zavarovanja, vrhunske športnike in vrhunske šahiste, družbenike družb v RS, ki so poslovodne osebe, ter družbenike družb v drugi državi članici EU, ki so poslovodne osebe. OZP bodo morali plačati tudi v času, ko del meseca ali celotni mesec prejemajo nadomestilo ali drug dohodek iz naslova obveznih socialnih zavarovanj.

Ker je OZP obvezni prispevek, bo v primeru neplačila nastal dolg. Ko bo znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov presegel znesek osem odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto (kar v tem trenutku pomeni neplačilo OZP za približno pet mesecev), bodo pravice zadržane, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. Zadržanje pravic pomeni, da lahko dolžniki, samostojni zavezanci, ter po njih zavarovani družinski člani (zakonci in starši, ne pa tudi njihovi otroci) v tem času uveljavljajo le pravico do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja. Ostale storitve si bodo morali neredni plačniki zagotoviti z lastnimi sredstvi (samoplačnik), ki jih bo ZZZS povrnil, ko bodo tudi sami poravnali svoje obveznosti.

Več informacij je dostopnih na portalu ZZZS.

Vir: Ministrstvo za zdravje