Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki bo pripomogel k večji dostopnosti, organiziranosti in učinkovitosti našega zdravstvenega sistema.

Interventni zakon uvaja določene trajne in začasne nujne ukrepe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, absentizma in poklicev v zdravstveni dejavnosti, s čimer naj bi odpravil nekatere organizacijske slabosti zdravstvenega sistema.

Zakon naslavlja ukrepanje ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, kot so na primer epidemije, naravne ujme in podobno. Da ob izrednih dogodkih zdravstvenega sistema ne pride do pomanjkanje kadra na določenem območju, je v zakonu predlaganih nekaj začasnih ukrepov. Na podlagi odziva strokovne javnosti je bil sprejet amandma k temu členu in so opredeljeni ukrepi, ki imajo v delovanju v posebnih pogojih največje učinke, hkrati pa se jasneje določa pogoje izvajanja ter samo izvajanje teh ukrepov.

Zadnja novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je uvedla obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki je nadomestil premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Interventni zakon primarno naslavlja področje OZP v delu, ki se nanaša na zagotovitev učinkovitega pobiranja le-tega, določa postopek in pravne podlage za izmenjavo podatkov vezanih na OZP, hkrati pa vključuje tudi kategorije zavarovancev, ki so bili v noveli ZZVZZ izpuščeni. Zakon naslavlja tudi področje skupinskih zdravstvenih programov, ki so bili z novelo ZZVZZ preneseni v košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Skupinski zdravstveni programi bodo v letu 2024 po interventnem zakonu izvedeni na podlagi razpisa, ki ga bo objavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), sredstva pa bo zagotovil proračun Republike Slovenije.

Zakon določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. S členom se za izvajalce neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovi lažjo organizacijo dela, za zdravnike, ki se vključujejo v NZV, pa enakomernejše obremenitve.

Ministrstvu za zdravje zakon omogoča neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča ZZZS. Ministrstvo poudarja, da ne bo imelo dostopa do osebnih podatkov in da iz prejetih podatkov ne bo mogoče določiti posameznika oziroma dostopati do njegove zdravstvene dokumentacije ali podatkov, ki izhajajo iz nje.

Zakon uvaja tudi določene ukrepe za zmanjšanje posledic absentizma, kar vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in zagotavljanje virov za realizacijo pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Med ukrepi s tega področja zakon uvaja prejemanje nadomestil za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja po 30 dneh in uvedbo najvišjega nadomestila v višini dvainpolkratnika povprečne mesečne bruto plače.

Zaradi izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti se za zdravstvene delavce, ki delajo v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, pod nekoliko spremenjenimi pogoji podaljšuje trajanje ukrepa izplačila dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve.

Zakon bo v letih 2023 in 2024 omogočil objavo izrednega razpisa specializacij. Razširil bo seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po zakonu bodo tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.

Uvajajo se ukrepi na področju lažjega zaposlovanja tujcev zdravnikov: črtanje letne kvote za število ponudb za delo, skrajšanje prilagoditvenega obdobja, možnost opravljala le posameznih vsebin strokovnega izpita (in priznanje preostalih vsebin), prenos stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo. Do 31. decembra 2025 podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za posamezne poklice v zdravstveni dejavnosti, in sicer za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.

Zakon natančneje ureja pravice do preventivnih pregledov za športnike, dodatno namreč določa pravico do preventivnih pregledov tudi za registrirane športnike, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti.

Vir: Ministrstvo za zdravje