Vlada je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine in ga poslala v obravnavo v Državni zbor.

Z novim zakonom se je varovanje slovenščine razširilo tudi na digitalno okolje: v operacijske sisteme računalnikov, pametnih mobilnikov, avtomobilov in drugih naprav, ki preko besedilnih ali govornih vmesnikov komunicirajo z uporabniki.

Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) je bil sprejet leta 2004. Od takrat je minilo že skoraj dvajset let, medtem pa se je družbena stvarnost močno spremenila, predvsem na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki močno vplivajo tudi na rabo slovenskega jezika.

Zakonodajalec pred skoraj dvajsetimi leti ni mogel predvideti tehnologij in storitev, ki so danes ključne za dostop do storitev informacijske družbe, kulturnih in medijskih vsebin, elektronskih storitev javne uprave (med drugim e-zdravja, e-davkov in podobnega) ter do večine drugih informacij, ki jih državljani zbirajo, ustvarjajo in širijo prek digitalnih platform. Prav tako še niso bile razširjene pretočne storitve na zahtevo, ki jih globalni ponudniki tržijo po celotni Evropski uniji, trenutno pa večinoma niso na voljo v slovenskem jeziku.

Omenjene tehnologije in storitve so zato med uporabniki in strokovno javnostjo v zadnjih letih odprle več vprašanj, ali je veljavni Zakon o javni rabi slovenščine sploh zagotavljal ustrezno zaščito slovenskega jezika tudi v digitalnem okolju. Dopolnilo Zakona o javni rabi slovenščine tako naslavlja vsa odprta vprašanja, ki so se nabrala v zadnjih dvajsetih letih.

Vir: Ministrstvo za kulturo