Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) je bil 15. 11. 2023 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 114/2023) in je začel veljati 16. novembra.

Cilji, ki jih zasleduje Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, so vključitev potrebnih sprememb in dopolnitev v nacionalno zakonodajo, kot se zahteva s pravom Evropske unije (EU); zagotovitev pravne varnosti delavcev v okviru nadgraditve instituta postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga; učinkovitejše varstvo predstavnikov delavcev pred odpovedjo; ureditev obveznosti delodajalca, da zagotovi, da delavec v času uveljavljanja pravice do počitka ali upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu – ureditev pravice do odklopa in ureditev posebnega delovnopravnega varstva delavcev, ki so žrtve nasilja v družini.

Z ZDR-1D se v nacionalno zakonodajo prenaša zahteve Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (Direktiva 2019/1152/EU) in Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (Direktiva 2019/1158/EU)). Osrednji namen predlaganih sprememb je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem preglednejše in bolj predvidljive zaposlitve ob zagotavljanju prilagodljivosti na trgu dela, izboljšanje dostopa delavcev do informacij o njihovih delovnih pogojih in izboljšanje samih delovnih pogojev, pri tem pa so še posebej izpostavljeni starši in oskrbovalci.

Varstvo predstavnikov delavcev je pomembna koalicijska zaveza in na tem področju bo po novem zagotovljena učinkovita pravna varnost. Z namenom zagotovitve večje pravne varnosti predstavnikov delavcev pred nezakonitim odpuščanjem se spreminja zadržanje učinkovanja odpovedi za delavske predstavnice in predstavnike, in sicer do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev ter se zvišuje nadomestilo plače zaradi prepovedi opravljanja dela (namesto petdeset odstotkov bodo upravičeni do osemdeset odstotkov plače).

Prav tako se na novo določa obveznost delodajalca, da delavcu v primeru podanega opozorila pred odpovedjo na njegovo pisno zahtevo, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od trideset dni, o njih izjavi (izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca to neupravičeno pričakovati. S tem se na zahtevo delavca izvede zagovor o okoliščinah kršitve in se na predlog delavca vključi tudi predstavnika delavcev (sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik) ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti za ta namen.

Za zagotavljanje dodatne pravne varnosti delavca v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se na novo določa rok možne odpovedi, če bi delavec ponovno kršil pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja po tem, ko je bil s strani delodajalca pisno opozorjen na kršitev oziroma neizpolnjevanje obveznosti. Rok, v katerem delavec ne sme ponovno storiti kršitve, se s spreminja iz enega leta na šest mesecev. Skrajšuje se tudi najdaljši dovoljeni rok, v primeru, da je rok določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, in sicer iz dveh let na osemnajst mesecev.

Uvaja se pravica do odklopa, ki daje delavcu možnost, da delodajalec ne posega v njegov prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.

Ureja se nediskriminatorno subsidiarno odgovornost pogodbenika za neplačilo plače delavcu, in sicer v okviru izvajanja storitve v okviru podizvajalstva.

Zvišuje se nadomestilo plače agencijskim delavcem v času nezagotavljanja dela in s tem povečuje socialna varnost delavcem, ko so poslani na čakanje.

Za žrtve nasilja v družini se uvaja možnost uveljavljanja dela s krajšim delovnim časom in pravica do petih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.

• Ključne rešitve ZDR 1D

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti