Besedilo predloga.

Besedilo predloga

Poglavitne rešitve

1. ZMD bo del novega sistema globalnega minimalnega davka in izhaja iz zaveze Slovenije o doseganju globalne minimalne davčne stopnje. Naslavljal bo davčne prakse mednarodnih podjetij, ki tem podjetjem omogočajo preusmerjanje dobičkov v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev. Mednarodna podjetja bodo plačala pravičen delež davka ne glede na to, kje poslujejo. Po predlogu ZMD se bo uvedla minimalna davčna stopnja, kar bo preprečilo konkurenco na področju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb. Z odpravo znatnega dela prednosti preusmerjanja dobička v jurisdikcije brez obdavčitve ali z zelo nizko obdavčitvijo bo nov sistem doprinesel k izenačitvi konkurenčnih pogojev za podjetja po vsem svetu, preprečeval agresivno davčno načrtovanje in državi omogočil, da bolje zaščiti svojo davčno osnovo in posledično svoje davčne prihodke.

2. Predlog ZMD predstavlja samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od ZDDPO-2. Prenos določil direktive v ZDDPO-2 bi bila bistveno bolj zapletena, kot če je sistem prenesen v ločen zakon, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb. Namreč, minimalna obdavčitev oziroma povrhnji davek ne bo deloval kot davek, obračunan neposredno od dohodka subjekta, temveč se bo uporabljal za presežni dobiček v skladu s standardizirano osnovo in posebnim mehanizmom za izračun davka, da bi tako opredelili nizko obdavčeni dohodek v skupinah v obsegu. Skupine v obsegu so skupine, katerih letni prihodki, o katerih se poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, v vsaj dveh od štirih poslovnih let znašajo 750 000 000 EUR ali več. Povrhnji davek bo dejansko davčno stopnjo skupine za ta dohodek zvišal na minimalno davčno stopnjo. Minimalna stopnja bo mednarodno dogovorjena davčna stopnja 15 %.

3. Tako kot direktiva dosledno prenaša pravila drugega stebra OECD, tako bo - ker je v Uniji tesno povezanih gospodarstev nujno, da se reforma globalnega minimalnega davka izvaja na dovolj dosleden in usklajen način, posledično tudi ZMD pri prenosu elementov direktive, to je obsega, posameznih pravil, tehničnih in drugih podrobnosti novih mednarodnih davčnih pravil v domačo zakonodajo, dosledno sledil direktivi. S tem se preprečuje razdrobljenost notranjega trga in povečuje učinkovitost novega sistema zaradi enotnega izvajanja v EU in širše globalno. Takšen pristop olajša postopanje zavezancem in davčnim organom, zlasti v prvih obdobjih izvajanja novega sistema in zlasti, glede na zaveze mednarodne davčne skupnosti, zaradi pričakovane širše globalne implementacije.

4. Predlog ZMD, kot to predvideva in dopušča direktiva, določa večino opcij, ki so dopustne. Najpomembnejša je uporaba opcije oziroma določitev obveznosti za kvalificiran domači povrhnji davek. To bo Sloveniji omogočilo, da izkoristi prihodke iz naslova povrhnjega davka, pobranega od njenih nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji. Slovenija bo morala Komisijo uradno obvestiti o tem. Tako bo davčnim organom drugih držav članic in jurisdikcijam tretjih držav ter mednarodnim skupinam podjetij ponudila zadostno gotovost glede uporabe kvalificiranega domačega povrhnjega davka za nizko obdavčene subjekte v sestavi v Sloveniji. Subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v Sloveniji, bodo morali Sloveniji plačati povrhnji davek. Sistem povrhnjega davka bo temeljil na izračunu povrhnjega davka po obeh glavnih pravilih zakona. Bo pa kvalificiran povrhnji davek v vrstnem redu prvi. Prav tako se ob predvideni široki uporabi opcije kvalificiranega domačega povrhnjega davka v EU in širše globalno lahko predvideva, da gre za nekakšno prihodnost zagotavljanja minimalne obdavčitve. Gotovejša oziroma določnejša trditev v zvezi s tem je v tem trenutku preuranjena.

5. Nekateri instituti v predlogu zakona, ki bi se lahko opredelili kot ugodnost, so tudi povzeti iz direktive. To so določbe o izključenih subjektih in vsebinska izključitev dohodka. Pri slednji je določena tudi možnost, da vložniški subjekt izbere, da je ne bo uporabil.

6. Za ravnovesje med cilji reforme globalnega minimalnega davka in upravnim bremenom za davčne uprave in davčne zavezance predlog zakona določa izključitev po načelu de minimis za mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od 10 000 000 EUR in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot 1 000 000 EUR. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

7. V predlogu zakona bo Slovenija določila tudi prehodni režim varnega pristana – poročilo po državah CbCR (angl.: Country-by-Country Report). Direktiva sicer splošno določa podlago, da države članice pri prenosu direktive uporabijo vzorčni pravili OECD, ter pojasnila in primere v dokumentu „Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy – Global Anti-Base Erosion Model Rules (Pillar Two)“ (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – vzorčni pravili o globalni protieroziji davčne osnove (steber 2)), ki ga je izdal vključujoči okvir OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, pa tudi izvedbeni okvir GloBE, vključno z njegovimi pravili „varnega pristana“. Vsebinsko bistvo konkretnega varnega pristana poročila po državah, ki je prehodni varni pristan, je, da se poenostavi uporaba podatkov. Uporabijo se že obstoječi podatki za izračun kategorij,
pomembnih za obdavčenje. Pri tem pravila varnega pristana veljajo za mednarodne skupine podjetij in za velike domače skupine.

8. Predlog zakona ne določa možnosti odloga začetka uporabe pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih po 50. členu direktive.

9. Predlog zakona v pravilu določa vse druge možne izbire, ki so predvidene v direktivi.

10. Predlog zakona določa tudi pravila administriranja davka.

11. OECD v svoji zadnji oceni učinkov na globalni ravni predvideva okoli 220 mrd EUR višje letne davčne prihodke kot posledica implementacije pravil minimalne obdavčitve. Na dejanske prihodke, ko bodo pravila implementirana, bodo vplivali odzivi tako mednarodnih skupin podjetij, ki jih bodo pravila zadevala in se bodo nanje prilagodila, kot tudi odzivi jurisdikcij. Predvsem pa bodo odzivi mednarodnih skupin podjetij in jurisdikcij vplivali na porazdelitev dodatnih davčnih prihodkov med jurisdikcijami.
Na podlagi podatkov Country-by-country poročanja je bilo v letu 2019 identificiranih skupaj 412 mednarodnih skupin podjetij z matičnimi družbami v Sloveniji ali v tujini in hčerinskimi družbami v Sloveniji, ki so globalno ustvarile vsaj 750 mio EUR letnih prihodkov. Od tega je imelo 144 mednarodnih skupin v Sloveniji leta 2019 dejansko davčno stopnjo pod 15 %. Njihova povprečna netehtana dejanska davčna stopnja je znašala 8,72 %.