Pogosta vprašanja glede solidarnostne delovne sobote ter prispevka za Sklad za obnovo Slovenije

Pripravil: FURS (Poplave 2023: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z davčnimi vsebinami v povezavi s poplavami)

1. Kdaj lahko delodajalec organizira solidarnostno delovno soboto?

V skladu s 101. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23) - ZIUOPZP lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom oz. svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci, za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, določi največ eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se lahko šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.

Solidarnostna delovna sobota pri delodajalcu torej ni obvezna. Pri organiziranju dela na solidarnostno delovno soboto je potrebno soglasje na obeh straneh in se, le če bo to prisotno, lahko delo opravlja z namenom prispevati sredstva iz opravljenega dela v sklad. V 101. členu ZIUOPZP je določeno, da v primeru, če bo delavec pisno soglašal z opravljanjem dela in bo opravljal delo na solidarnostno delovno soboto, bo delavcu pripadala plača za opravljeno delo, delavec pa se bo s tem pisnim soglasjem odpovedal znesku dela plače za tisti dan in ga bo delodajalec nakazal v Sklad za obnovo Slovenije. Enak znesek pa bo v ta sklad prispeval tudi delodajalec.

Navedena sredstva prispevajo delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji, ter delodajalci, ki bodo organizirali delovni proces na določeno solidarnostno delovno soboto.

2. Kako se izračuna prispevek v Sklad za obnovo Slovenije iz naslova organizirane solidarnostne delovne sobote?

Prispevek delavca za Sklad obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost (neto plača).

Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec. Prispevek delodajalca je torej enak neto plači delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote.

3. Kako je s stroški prevoza in malice za dan dela na solidarnostno delovno soboto – ali gre tudi to v Sklad za obnovo Slovenije?

Kot je določeno v petem odstavku 101. člena ZIUOPZP, se prispevek delavca določi na podlagi plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote. V skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se povračila stroškov v zvezi z delom ne štejejo za plačo.

4. Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije

Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije v Obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije, ki se šteje za obračun davka.

Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije delodajalec predloži FURS na obrazcu, preko portala eDavki. Obračun prispevkov za Sklad za obnovo Slovenije za posamezno solidarnostno delovno soboto vsebuje podatke o:

• delodajalcu
• posameznemu delavcu
• prispevku posameznega delavca
• skupnem prispevku delavcev
• prispevku delodajalca, ki je enak skupnem prispevku delavcev.

Obračun prispevkov za Sklad za obnovo Slovenije bo na voljo za oddajo preko portala eDavki predvidoma v začetku oktobra 2023.

Podrobnejše informacije o vsebini in obliki novega obrazca bodo delodajalcem na voljo na portalu eDavki.

5. Rok za predložitev Obračuna prispevka za Sklad za obnovo Slovenije davčnemu organu in rok za plačilo obračunanega prispevka

Delodajalec mora obračun predložiti FURS v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, obračunani prispevek pa mora plačati v desetih dneh po predložitvi obračuna.

Prispevek se plača na vplačilni račun SI56011008881000030, referenca 19DŠ-27006.

6. Kako se del plače za solidarnostno delovno soboto prikazuje pri poročanju o izplačani mesečni plači na REK-O obrazcu?

Del plače, ki ga delodajalec obračuna za posameznega delavca, ki dela na organizirano delovno soboto, se v REK-O ne izkazuje posebej, temveč se izkazuje skupaj s plačo za preostali del meseca.

Za potrebe oblikovanja pokojninske osnove se v primeru dela na solidarnostno soboto, podatki o osnovi oziroma plači in urah, na REK-O obrazcu poročajo v rubriki M01, enako kot za ostale delovne dneve v mesecu.

7. Ali se prispevek delavca in prispevek delodajalca po Obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije upoštevata pri odmeri obveznega solidarnostnega prispevka po 102. členu ZIUOPZP?

Da. V skladu z dvanajstim odstavkom 102. člena ZIUOPZP se obvezni solidarnostni prispevek, odmerjen oziroma obračunan po tem členu, za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote iz 101. člena ZIUOPZP, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka.

8. Kaj če je prispevek za Sklad za obnovo Slovenije višji od letnega obveznega solidarnostnega prispevka delavca/ delodajalca? Ali v tem primeru presežek dobi/obdrži delavec/delodajalec?

V skladu z dvanajstim odstavkom 102. člena ZIUOPZP se odmerjen oziroma obračunan obvezni solidarnostni prispevek za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka. Upoštevaje navedeno določbo se v navedenem primeru (neto plača za delo na solidarnostno delovno soboto je višja od obveznega solidarnostnega prispevka) obvezni solidarnostni prispevek ne plača (obveznost je enaka nič). Skladu za obnovo Slovenije pa pripada celoten znesek prispevka delavca v Sklad za obnovo Slovenije, torej neto plača za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote, ter enak znesek, kot je prispevek delavca v Sklad za obnovo Slovenije, kot prispevek delodajalca v Sklad za obnovo Slovenije.