Inšpektorat za delo opozarja delavce, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega ne želijo. V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost, niti odpravnina (razen v primeru upokojitve), prav tako naj ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti volji delavcev.

Zakon določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama – med delodajalcem in delavcem. To pomeni, da pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi po delavčevi volji. Zato mora biti sporazum izraz resnične in prave volje pogodbenih strank.

• Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je prost vseh napak volje.
• Sporazum tudi ni veljaven, če ni sklenjen v pisni obliki. Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja tudi pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Ob tem opozarjamo, da se delodajalec s tem, ko doseže sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi izogne zakonsko določenim pogojem, na podlagi katerih sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri tem načinu prenehanja se lahko izogne tudi odpovednemu roku, ki je sicer določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec pa lahko veljavnost sporazuma izpodbija le pri pristojnem sodišču.

• Če bi bil delavec v času trajanja delovnega razmerja odjavljen iz zavarovanja, navedeno ravnanje predstavlja zaposlovanje na črno – nadzor izvaja Finančna uprava Republike Slovenije
• Če bi obstajal sum, da je delodajalec ponaredil podpis delavca na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, to predstavlja sum storitve kaznivega dejanja, obravnava Policija.

V spodnjem dokumentu so zbrane relevantne informacije o odpovedi pogodbe o zaposlitvi:

• Priročnik: odpoved pogodbe o zaposlitvi

Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti