V zadnjih letih se je, kot del oglaševalske industrije, močno povečalo trženje preko vplivnežev, nepoznavanje predpisov s tega področja pa lahko hitro privede do uporabe zavajajočih praks.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport zato skupaj s Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije temu področju namenjajo več pozornosti. Na ravni Evropske unije pa je v pripravi nova zakonodaja.

Z namenom zaščite potrošnikov morajo tudi vplivneži pri oglaševanju ali prodaji preko socialnih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja. Glavna tržna inšpektorica Andreja But opozarja: »Vsakdo, ki v okviru svojega profila na socialnem omrežju opravlja pridobitno dejavnost, na primer oglašuje izdelke proti plačilu, mora biti za svojo dejavnost ustrezno registriran oziroma mora imeti urejen status, kot pravna oseba ali samostojni podjetnik.« Čeprav vplivneži niso posebej definirani v zakonodaji, za njih veljajo enake zahteve, kot za vse druge, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Če vplivnež opravlja pridobitno dejavnost brez urejenega statusa, gre za delo na črno, ki je prepovedano in se kaznuje z globo.

Storitve informacijske družbe so tiste gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo preko interneta ter vključujejo prodajo storitev, blaga in digitalne vsebine na podlagi sklepanja pogodb prek interneta. »Vplivneži, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev informacijske družbe, morajo na svojih spletnih straneh zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov o podjetju in sedežu, veljaven elektronski naslov za hitro in učinkovito komuniciranje ter matično in davčno številko,« pove Butova, »prav tako pa morajo te informacije zagotavljati tisti vplivneži, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila.«

Posebno skrbnost velja nameniti upoštevanju določb o oglaševanju, saj tudi vplivneže zavezujejo določbe o oglaševanju. Oglaševalska sporočila morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. »Iz vseh oglaševalskih sporočil mora biti jasno razvidno in prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik,« poudarja Butova. Posebne ponudbe, kot so popusti, premije, darila in podobno ter različne nagradne igre ali igre na srečo, morajo biti oglaševane skladno s predpisi. Pogoji za pridobitev pa morajo biti dostopni, jasni in razumljivi. Vse navedbe in trditve v oglasih morajo biti resnične in dokazljive. Oglaševanje ne sme biti nedostojno, zavajajoče, žaljivo in ne sme vsebovati sestavin, ki bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih in ki bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost in pomanjkanje izkušenj. Poleg naštetega so prepovedane tudi zavajajoče, nepoštene in agresivne poslovne prakse.

»Vplivneži, ki preko svojih profilov na socialnih omrežjih ali spletnih straneh s potrošniki sklepajo pogodbe za nakup, morajo spoštovati tudi določbe, ki se nanašajo na sklepanje pogodb sklenjenih na daljavo,« zaključi Butova.

Jeseni se bo Slovenija udeležila skupnega nadzora držav članic glede oglaševanja vplivnežev na spletu, ki ga načrtuje Evropska komisija.

Hitro rastoči trg vplivnežev prinaša potencialna tveganja za potrošnike in ustvarja številne kršitve potrošniške zakonodaje na ravni EU. Evropska komisija se je na problematiko odzvala tudi tako, da je sestavila delovno skupino za pripravo nove zakonodaje, ki bo to področje dodatno uredila v smislu preprečevanja in sankcioniranja nespoštovanja potrošniške zakonodaje s strani vplivnežev.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Tržni inšpektorat Republike Slovenije