V primeru prejemanja dohodkov v Sloveniji mora delavec iz tujine pridobiti slovensko davčno številko, če je še nima.

V primeru prejemanja dohodkov v Sloveniji, mora delavec iz tujine pridobiti slovensko davčno številko, če le - te še nima, in sicer s predložitvijo izpolnjenega obrazca Prijava za vpis fizične osebe v davčni register (DR-02).

V skladu z določbami Zakona o dohodnini - ZDoh-2 je davčna obveznost posameznika v Sloveniji, odvisna od njegovega rezidentskega statusa. Rezidenti Slovenije so namreč zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine zgolj od dohodkov z virom v Sloveniji.

Od vseh izplačil tujim fizičnim osebam (nerezidentom) se plačuje dohodnina že med letom. Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen davek in ni obveznosti poračuna dohodnine na letni ravni kot to velja za rezidente. Navedeno pomeni, da če nerezidentu dohodek izplačuje slovenska pravna oseba ali zasebnik, ta za prejemnika dohodka odtegne akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK že pred samim izplačilom dohodka.

Pri davčni obravnavi dohodkov iz zaposlitve napotenih delavcev je treba poleg določb slovenske davčne zakonodaje upoštevati tudi določbo mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba), ki obravnava dohodke iz zaposlitve (običajno je to 15. ali 14. člen), če je ta sklenjena z drugo državo. Pri določanju pravice do obdavčitve dohodka iz zaposlitve v skladu z določili mednarodnih pogodb je pomembno, v kateri državi je prejemnik dohodka rezident in kje se zaposlitev dejansko izvaja. Šteje se, da se zaposlitev izvaja tam, kjer je zaposleni v času zaposlitve, fizično navzoč.

Če rezident druge države pogodbenice (npr. BiH) opravi delo za slovensko podjetje na ozemlju druge države (npr. Nemčije) in ne v Sloveniji, ima po določbah mednarodne pogodbe med Slovenijo in BiH  država rezidentstva prejemnika dohodka (tj. BiH, če je zaposleni rezident BiH) izključno pravico do obdavčitve tega dohodka. Upoštevaje mednarodno pogodbo med Nemčijo in BiH, bo praviloma dohodek zaradi opravljanja dela v Nemčiji, obdavčen v Nemčiji, država rezidentstva (BiH) pa je v tem primeru dožna zagotoviti odpravo dvojne obdavčitve. Rezidenti BiH so namreč dolžni dohodke, prejete s strani slovenskega delodajalca (za opravljeno delo na ozemlju npr. Nemčije), napovedati v svoji državi rezidentstva, kjer lahko upoštevaje določbe mednarodne pogodbe, sklenjene med BIH in Nemčijo, uveljavljajo v Nemčiji plačan davek pri poračunu davčne obveznosti v BiH.

Kako lahko nerezident uveljavi oprostitev plačila akontacije dohodnine v Sloveniji?

Nerezident Slovenije, s čigar državo rezidentstva je Republika Slovenija sklenila mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ima možnost uveljavljanja oprostitve že pred izplačilom dohodka in ne šele preko postopka vračila že plačanega davčnega odtegljaja. V ta namen mora nerezident  izpolniti Zahtevek za oprostitev davka od dohodkov iz zaposlitve (razen pokojnin) na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 5), ki mu obvezno priloži potrdilo o rezidentstvu druge države pogodbenice, ter ga pred izplačilom dohodka posredovati slovenskemu delodajalcu, ki je plačnik davka. Plačnik davka predloži izpolnjen zahtevek na Finančno upravo RS osebno ali po pošti in tudi elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki, kar poenostavi postopek predložitve zahtevka ter uveljavljanje ugodnosti iz mednarodne pogodbe.  Plačnik davka namreč ob izplačilu dohodka ne odtegne in plača akontacije dohodnine, če s strani Finančne uprave RS pravočasno (tj. pred izplačilom dohodka) prejme potrjen zahtevek (tj. odobreno ugodnost pred izplačilom dohodka).

V primeru, da je bil davek, kljub možnosti oprostitve po mednarodni pogodbi (KIDO 5 ni bil vložen pred izplačilom dohodka), odtegnjen in plačan, lahko nerezident sam zahteva vračilo na podlagi zahtevka za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 12).

Sestavni del obrazca zahtevka KIDO 5 oziroma KIDO 12 je potrdilo, da je prejemnik dohodka rezident druge države pogodbenice in na zahtevo davčnega organa tudi druga dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za oprostitev davka v Sloveniji. Potrdilo o rezidentstvu izda pristojni organ države rezidentstva prejemnika dohodka.

Pomni

V primerih, ko zavezanec – nerezident v določenem obdobju (mesecu) opravlja zaposlitev delno v Sloveniji, delno pa v drugi državi, se v Sloveniji obdavči sorazmerni del dohodka iz zaposlitve, ki se nanaša na število delovnih dni posameznega meseca, ko je nerezident opravljal zaposlitev v Sloveniji.

Ugodnost iz mednarodne pogodbe lahko uveljavlja tudi zavezanec, ki je dvojni rezident (rezident Slovenije po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 in rezident druge države pogodbenice po določilih nacionalne zakonodaje te države) in meni, da se za namene mednarodne pogodbe šteje le za rezidenta druge države pogodbenice. Več informacij v zvezi s tem najdete v dokumentu Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah.

Več informacij: FURS