Na FURS so pripravili primere pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za leto 2022 za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111)

Povezava do dokumenta

1. Regres

V letu 2019 sta bili sprejeti noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (v nadaljevanju ZDoh-2) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, ki davčno razbremenjujeta regres. V skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres, določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku Statističnega urada Republike Slovenije. V skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 se pri regresu za letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačati delojemalec, glede na delež regresa, ki se všteva v davčno osnovo.

V skladu s šestim odstavkom 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno osnovo od regresa za letni dopust šteje vsota tega dohodka, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za prispevke za socialno varnost, upoštevane pri določanju davčne osnove v skladu z 41. členom tega zakona. V to vsoto se ne šteje posamezno izplačilo, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (po vsebini ne gre za regres).

Do posebne davčne obravnave, kot je opredeljena za regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih - ZDR-1 (v nadaljevanje ZDR-1), so pod enakimi pogoji upravičeni tudi tisti davčni zavezanci, ki prejemajo vsebinsko primerljive dohodke iz tujine. Le-te je potrebno opredeliti v skladu s prvim odstavkom 131. člena ZDR-1, ki pravico do regresa pogojuje s pravico delavca do letnega dopusta, in sicer je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Tudi za vsebinsko primerljiv regres iz tujine velja, da je pravica delavca ki je vezana na pravico delavca do letnega dopusta (VSRS Sodba X Ips 335/2016). Davčni zavezanec pravico do prejema vsebinsko primerljivega regresa iz tujine dokazuje s predložitvijo plačilne liste za mesec, v katerem je bil regres izplačan.

Iz predložene dokumentacije davčnega zavezanca o dohodkih, prejetih v tujini (npr. dohodninske odločbe tujih davčnih organov oziroma povzetki izplačanih dohodkov tujih delodajalcev), izhaja, da so praviloma navedeni skupni zneski prejetih dohodkov iz naslova izplačanih plač, nadomestil plače in povračil stroškov v tujini, ki v večini primerov vključujejo tudi znesek regresa.

Če vsota skupnih dohodkov vključuje tudi regres, mora davčni zavezanec, iz te vsote dohodkov vira 1101 (Plača, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom) izvzeti znesek regresa in ga prikazati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine (v nadaljevanju IID) oz. napovedi za odmero dohodnine pod oznako 1103 (Regres za letni dopust), kamor vpiše tudi pripadajoče prispevke in tuji davek, kot izhaja iz plačilne liste za mesec, v katerem je bil ta regres izplačan in jo mora davčni zavezanec obvezno priložiti vloženemu ugovoru zoper IID oz. napovedi za odmero dohodnine.

2. Plačilo za poslovno uspešnost

V skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku se pojavljajo tudi izrazi trinajsta plača ali božičnica, lahko tudi nagrada), izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji oziroma do višine 100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, če je to za zavezanca ugodneje.

Kot izhaja iz zgornje določbe, morajo delodajalci za ugodnejšo davčno obravnavo plačila za poslovno uspešnost hkrati upoštevati sledeče:

• izplačilo mora biti povezano z delovnim razmerjem,
• za davčne namene je lahko plačilo za poslovno uspešnost v denarju ali v naravi,
• plačilo za poslovno uspešnost morajo dobiti vsi upravičeni delavci,
• pravica do plačila za poslovno uspešnost mora biti določena v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca,
• izplačilo je vezano na poslovno uspešnost posameznega poslovnega subjekta, skupine ali njegovega sestavnega dela.

V plačilo za poslovno uspešnost se ne všteva posamezno izplačilo dohodka, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.

V skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 se pri plačilu za poslovno uspešnost, ki se všteva v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačati delojemalec, glede na delež plačila za poslovno uspešnost, ki se všteva v davčno osnovo.

V skladu s sedmim odstavkom 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno osnovo od plačila za poslovno uspešnost všteva vsota tega dohodka, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delavec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo, ali ki presega 100 % povprečne mesečne plače delavca (če je to zanj ugodneje), vključno z nadomestili plače, za leto, za katero se dohodnina odmerja, izplačane v letu in v mesecu januarju po letu, za katero se dohodnina odmerja, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delavec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.

V letu 2022 je odpravljen pogoj enkratnega plačila za poslovno uspešnost v davčnem letu, kar pomeni, da je možnih več plačil za poslovno uspešnost. Prejeta plačila za poslovno uspešnost pri enem ali več delodajalcih se pri letni odmeri dohodnine seštejejo. Z letno dohodnino je plačilo za poslovno uspešnost obdavčeno, če vsota tega dohodka presega povprečno mesečno plačo zaposlenih v Sloveniji. Za zaposlene, ki imajo za leto 2022 višjo povprečno mesečno plačo od povprečne slovenske mesečne plače za leto 2022, pa je z letno odmero dohodnine obdavčen tisti del skupnega plačila za poslovno uspešnost, ki presega delavčevo povprečno mesečno plačo, vključno z nadomestili plače, izplačanimi v letu 2022 in v mesecu januarju 2023, ki pa je zmanjšana za sorazmerni del prispevkov zaposlenega od obdavčenega dela plačila za poslovno uspešnost.

Za razliko od regresa, ki je opredeljen in določen kot pravica delavca iz delovnega razmerja v ZDR-1, njegova davčno ugodnejša obravnava pa ni pogojena, je plačilo za poslovno uspešnost vezano na izplačevalca dohodka in so za ugodnejšo davčno obravnavo izplačila poslovne uspešnosti točno določeni kriteriji in merila za izplačilo. Za vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine je mogoče uveljavljati davčno ugodnejšo obravnavo izplačila poslovne uspešnosti s predložitvijo plačilne liste za mesec, v katerem je bilo plačilo za poslovno uspešnost izplačano in predložitvijo splošnega akta delodajalca oziroma kolektivne pogodbe. Na podlagi priloženih dokazil davčni zavezanec dokazuje, da je delodajalec izplačal dohodek, ki izpolnjuje merila oziroma kriterije za davčno ugodnejšo obravnavo plačila za poslovno uspešnost. V kolikor davčni zavezanec teh dokazil ne bo imel oziroma se bo izkazalo, da gre za individualno določeno izplačilo, vezano na delovno uspešnost posameznika, se tak dohodek ne more obravnavati v skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ampak kot izplačilo plače (oznaka dohodka 1101 - Plača, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom).

Na osnovi predložene dokumentacije davčnega zavezanca o dohodkih, prejetih v tujini (npr. dohodninske odločbe tujih davčnih organov oziroma povzetki izplačanih dohodkov tujih delodajalcev), izhaja, da so praviloma navedeni skupni zneski prejetih dohodkov iz naslova izplačanih plač, nadomestil plače in povračil stroškov v tujini, ki v večini primerov vključujejo tudi znesek plačila za poslovno uspešnost.

Če vsota skupnih dohodkov vključuje tudi plačilo za poslovno uspešnost, mora davčni zavezanec, iz te vsote dohodkov vira 1101 (Plača, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom) izvzeti znesek plačila za poslovno uspešnost in ga vključiti v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oz. napovedi za odmero dohodnine pod oznako 1111 (Plačilo za poslovno uspešnost), kamor vpiše tudi pripadajoče prispevke in tuji davek, kot izhaja iz plačilne liste za mesec, v katerem je bilo plačilo za poslovno uspešnost izplačano in ga mora davčni zavezanec obvezno priložiti vloženemu ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oz. napovedi za odmero dohodnine, a le, če so izpolnjeni pogoji iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. V nadaljevanju predstavljeni primeri temeljijo na izhodišču, da so ti pogoji izpolnjeni.

V postopku odmere dohodnine bo davčni organ v davčno osnovo vštel znesek plačila za poslovno uspešnost, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec za leto 2022 oziroma, ki presega delavčevo 100 % povprečno mesečno plačo za leto 2022, če je to zanj ugodneje, zmanjšane za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.

3. Upoštevanje tujega davka od izplačanega regresa in plačila za poslovno uspešnost

V primerih, ko se v skladu s slovensko davčno zakonodajo v davčno osnovo všteva le del dohodka iz tujine (torej pri regresu ali plačilu za poslovno uspešnost le znesek, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije oziroma pri plačilu za poslovno uspešnost za leto 2022 znesek, ki presega delavčevo povprečno plačo, če je to zanj ugodneje), se pri letni odmeri dohodnine upošteva celoten znesek tujega davka, ki je bil v tujini dokončen in dejansko plačan od tovrstnega dohodka. Če je odprava dvojne obdavčitve zagotovljena z uporabo t. i. metode navadnega odbitka, se davek v Sloveniji zmanjša za znesek davka, plačanega v državi vira, ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v drugi državi.

Podatki o regresu in plačilu za poslovno uspešnost, skupaj s pripadajočimi prispevki in tujim davkom so razvidni iz plačilne liste za mesec, v katerem je bil regres oziroma plačilo za poslovno uspešnost izplačano.

Če je davčnemu zavezancu v drugi državi odmerjena dohodnina na letni ravni, so praviloma dohodki iz naslova prejetega regresa in plačila za poslovno uspešnost v drugi državi vključeni v skupno letno osnovo za odmero dohodnine, torej skupaj z ostalimi dohodki zavezanca, kar pomeni, da je davek v tujini odmerjen od vseh dohodkov zavezanca, ki so predmet letne odmere dohodnine v drugi državi. Za namene upoštevanja pravilnega zneska tujega davka od izplačanega regresa oziroma plačila za poslovno uspešnost, se v teh primerih izračuna delež regresa oziroma plačila za poslovno uspešnost v skupnih letnih dohodkih zavezanca, ki so predmet letne odmere dohodnine v drugi državi. S tem deležem se pomnoži letni znesek davka, ki je v tujini dokončen in dejansko plačan (slednji je razviden iz dohodninske odločbe tujega davčnega organa), da se ugotovi znesek tujega davka, ki odpade na izplačan regres oziroma plačilo za poslovno uspešnost v drugi državi.

Zgoraj navedeno pa sicer ne velja za Avstrijo, saj iz odločb o odmeri dohodnine avstrijskega davčnega organa, ki so bile s strani zavezancev predložene slovenskemu davčnemu organu v postopku odmere dohodnine, izhaja, da regres in plačilo za poslovno uspešnost (t. i. božičnica) v Avstriji nista vključena v skupno letno osnovo za odmero dohodnine, ampak sta obdavčena po posebnih pravilih, in sicer se upošteva neobdavčen del v znesku 620 EUR, razlika nad tem zneskom pa se obdavči po stopnji 6 %. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je davek, ki je na odločbi o odmeri dohodnine avstrijskega davčnega  odmerjen od izplačanega regresa in t. i. božičnice, praviloma enak seštevku davka, ki je bil od teh dohodkov odtegnjen ob izplačilu (torej seštevku davka, ki je na avstrijskih plačilnih listah odtegnjen od izplačanega regresa in t. i. božičnice).