Pojasnilo DURS, št. 4210-802/2006, 15. 9. 2006

I.
Zavezanec je postavil vprašanje v zvezi z izvajanjem določil o polnem odbitku za obresti iz 132. člena ZDoh-1. V zakonu je določeno, da lahko rezident od dohodnine, odmerjene po ZDoh-1, od dohodka od prihrankov, ki ga določa Direktiva Sveta 2003/48/ES in je obdavčen v drugi državi članici EU po 1. juliju 2005, odšteje znesek ustreznega dela dohodnine, ki jo je plačal v tej državi, kadar pa znesek plačane dohodnine v drugi državi članici presega dohodnino, odmerjeno po Zakonu o dohodnini, se razlika rezidentu povrne.

Zavezanec je prejel obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev nemškega izdajatelja, ki so bile na viru obdavčene s stopnjo 26,375 odstotka. Ker je v Sloveniji predpisana stopnja obdavčitve 15 odstotkov, bi bilo treba rezidentu vrniti 11,375 odstotka davka, odtegnjenega na viru. Kot plačnik davka mora izvesti davčni obračun in obračunati davčni odtegljaj, ki v tem primeru znaša 0 SIT, ne ve pa, kako lahko rezident uveljavi določila 132. člena Zakona o dohodnini glede povračila razlike davka.

V nadaljevanju pojasnjujemo:

V 132. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 59/06 – UPB4 in 69/06 – odločba US) je določena metoda odprave dvojnega obdavčevanja (metoda polnega odbitka) tujega dohodka rezidenta Slovenije, ki v skladu z Direktivo Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L, št. 157, z dne 26. 6. 2003; v nadaljevanju: Direktiva) velja za dohodek od prihrankov in je obdavčen v drugi državi članici EU po 1. juliju 2005. Po tej metodi se rezidentu Slovenije odmerjena dohodnina zmanjša za ustrezni znesek dohodnine, plačane v drugi državi članici EU od tovrstnega dohodka. Kadar znesek plačane dohodnine v drugi državi članici presega dohodnino, odmerjeno po tem zakonu, se razlika rezidentu povrne.

Države, za katere velja priznanje polnega odbitka v skladu s 132. členom ZDoh-1, so: Avstrija, Belgija, Luksemburg, Švica, Andora, Lihtenštajn, San Marino, Monako, Guernsey, Jersey, Nizozemski Antili, Otok Man, Britanski Deviški otoki, Montserrat, Otoki Turks in Caicos in Kajmanski otoki.

Kakor navaja, je rezident Slovenije pri plačilnem zastopniku v Nemčiji (članica EU) dosegel obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, od katerih je bil obračunan davek pri viru.

V skladu s končnimi cilji Direktive, katere namen je zagotovitev učinkovitega obdavčevanja tega dohodka od prihrankov, plačanega v eni od držav članic upravičenim lastnikom posameznikom, ki so za davčne namene rezidenti druge države članice, v skladu z zakonodajo te države članice, plačilni zastopnik iz Nemčije po 1. 7. 2005 praviloma ne bi smel obdavčiti teh obresti na viru, razen pri izjemi, ki je določena v 15. členu Direktive.

15. člen Direktive namreč določa, da v prehodnem obdobju iz 10. člena Direktive, vendar najpozneje do 31. 12. 2010 domače in druge mednarodne obveznice ter drugi prenosljivi dolžniški vrednostni papirji, ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali za katere so prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom odobrili pristojni organi v smislu Direktive Sveta 80/390/EGS ali odgovorni organ tretjih držav, ne veljajo za dolžniške terjatve, kakor so opredeljene v členu 6.(1)(a), če od vključno 1. marca 2002 ni bila več izdana nobena izdaja takšnih prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev.

Če so izpolnjeni vsi našteti pogoji, lahko država članica v skladu z drugim odstavkom 15. člena Direktive obdavčuje prihodke od prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

Ne glede na to, katere obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev so to, plačnik davka ravna v skladu z določbami petega odstavka 312.b člena ZDavP-1. To pomeni, da se v tujini plačani davek upošteva največ do višine stopnje davka, ki je določen z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

V skladu z določbami 12. člena Pogodbe med SFRJ in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja (SFRJ-MP, št. 12/88), ki jo je Slovenija nasledila s sklenjenimi akti o nasledstvu, se obresti obdavčujejo samo v državi, v kateri je prejemnik dohodka rezident – se pravi v Sloveniji.

V Nemčiji plačanega davka tako ni mogoče upoštevati pri izračunu davčnega odtegljaja v Sloveniji, ker po navedeni pogodbi nima Nemčija pravice do obdavčitve obresti, ki so izplačane rezidentu Slovenije.

Morebiti preveč plačani davek od obresti bo prejemnik obresti lahko zahteval nazaj le v državi vira, to je v Nemčiji.

II.

V drugem delu zavezanec prosi za potrditev ustreznosti vzorca potrdila, ki ga je vsebinsko dopolnil, o znesku plačanega davka v tujini za fizične osebe, na podlagi katerih zavezanci fizične osebe dokazujejo višino v tujini plačanega davka. Prilagali naj bi ga k obračunu davčnih odtegljajev za obresti in dividende (obrazec REK-3b). Sklicuje se na okrožnico DURS, št. 406-5/2003 50 502.

V nadaljevanju posredujemo svoje stališče.

Okrožnica iz leta 2003, na katero se sklicuje, je prenehala veljati z uvedbo novega zakona o dohodnini, to je s 1. 1. 2005.

S 1. 1. 2006 se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-1D (Uradni list RS, št. 115/05), ki je prinesel bistvene spremembe glede načina obdavčevanja dividend. Dividende se namreč od 1. 1. 2006 dalje obdavčujejo cedularno. Od prejetih dividend se dohodnina izračuna in plača po stopnji 20 odstotkov in velja kot dokončni davek.

Kadar dohodnino od dividend rezidenta izračunava plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (REK-3b) v skladu s petim odstavkom 312.b člena ZDavP-1, se upošteva odbitek davka za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dividend, ki so obdavčene v Sloveniji, pri izračunu davčnega odtegljaja, če plačnik davka razpolaga z ustreznimi dokazili glede davčne obveznosti zavezanca rezidenta izven Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka in o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.

V skladu z drugim odstavkom 312.b člena ZDavP-1 veljajo kot ustrezna dokazila iz prvega, petega in šestega odstavka tega člena listine, ki jih izda davčni organ tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka izven Slovenije.

To pomeni: če zavezanec razpolaga z dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka izven Slovenije, ki ni nujno, da jih izda organ tuje države, velja, da razpolaga z ustreznimi dokazili, na podlagi katerih bo upoštevan ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dividend, ki so obdavčene v Sloveniji, pri izračunu in plačilu davčnega odtegljaja od dividend.