Vlada je 12. 1. 2023 potrdila Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Delavci, ki bodo menili, da so jim kršene pravice glede delovnega časa, bodo od delodajalca lahko zahtevali uvedbo elektronskega beleženja delovnega časa.

Če bo delodajalec to zavrnil, bo o tem moral obvestiti inšpektorat, ki bo nato preveril stanje v podjetju. Če bo ugotovil, da v podjetju dejansko prihaja do kršitev, bo delodajalcu predpisal obvezno elektronsko beleženje.

Ključni cilj je zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakona ter določb o delovnem času, odmorih in počitkih delavca ter s tem posledično zagotovitev spoštovanja določb o delovnem času ter zagotavljanju počitkov in odmorov, kar je pomembno z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Evidenca o izrabi delovnega časa je ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni.

Spremembe in dopolnitve ZEPDSV naslavljajo težave, ki so bile zaznane pri izvajanju ZEPDSV v praksi in v tem sledijo pobudi za spremembe, ki jo je podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke.

Ključni cilj je zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZEPDSV ter določb o delovnem času, odmorih in počitkih delavca ter s tem posledično zagotovitev spoštovanja določb o delovnem času ter zagotavljanju počitkov in odmorov, kar je pomembno z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Ključne spremembe

Za namen tega zakona se predlaga dopolnitev definicije delavca tako, da se kot delavec šteje tudi delavec, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Za zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora se predlaga, da se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo tudi podatki o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljenih urah v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje.

Predlagana je obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne ter pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.
Predlaga se obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.

Predlog sprememb in dopolnitev ZEPDSV vključuje tudi vprašanje načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za določene delodajalce, in sicer predvideva obvezno uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali zaradi vodenja evidenc po ZEPDSV ter možnost vzpostavitve elektronskega načina vodenja evidence v primerih, ko so predlog za obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa podali delavci (preko sindikata pri delodajalcu, sveta delavca ali delavskega zaupnika).

Ekonomsko-socialni svet (ESS) se je na seji, 23. 9. 2022, seznanil s poročilom Pogajalske skupine ESS za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti podprl.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti