Trenutne gospodarske razmere, ki so posledica monetarne politike v času COVID-19, vojne v Ukrajini ter špekulativnih transakcij velikih investitorjev, bodo precej vplivale na računovodske izkaze v letu 2022, še bolj pa verjetno v prihajajočih letih.

Ključni dejavniki, ki vplivajo na računovodske izkaze, so čedalje višje obrestne mere, inflacija in s tem povezan pritisk na plače, veliki padci valut, vezanih na ameriški dolar ter zamude oz. težave z dobavo materialov, polproizvodov in gotovih proizvodov.

Inflacija, ki označuje rast ravni cen na splošno, pri čemer se v Sloveniji za merilo inflacije uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini, je oktobra 2022 znašala 9,9%.

3 mesečni Euribor je bil še julija 2022 negativen (-0,176%), konec novembra pa je že na ravni 1,8% in naj bi po napovedih že januarja presegel mejo 2% (vir: Erste Group), po nekaterih napovedih pa celo mejo 3%.

Raste tudi zahtevana donosnost nemške 10 letne obveznice je iz januarske negativne zrasla na preko 2%, kakor kažejo podatki za sredino novembra 2022.

Kaj vse to pomeni za računovodske izkaze in na kaj biti pozoren pri sestavljanju računovodskih izkazov za leto, končano 31.12.2022?

Ocene vrednosti osnovnih sredstev ter naložb v odvisna in pridružena podjetja

Predvsem v primerih, ko poslovodstvo zazna znake slabitve nepremičnin in opreme ter naložb v odvisna, pridružena ali skupaj obvladovana podjetja, lahko na oceno vrednosti bistveno vpliva diskontna mera, ki jo ocenjevalec vrednosti uporabi pri izračunu nadomestljive vrednosti, ki temelji na donosu zasnovanem načinu. Rast netvegane obrestne mere bo namreč vplivala na višjo diskontno stopnjo, kar bo vplivalo na znižanje sedanje vrednosti bodočih plačil in s tem na nižjo ocenjeno nadomestljivo vrednost. Posledica je slabitev sredstva in s tem negativen vpliv na poslovni izid.

Kateri so tipični znaki slabitve?

Ko govorimo o zunanjih znakih, na katere podjetje ne more vplivati, so po SRS 17 to:

1. V obdobju se je tržna vrednost sredstva zaradi poteka časa ali običajne uporabe zmanjšala veliko bolj, kot je bilo pričakovano.

Pozoren je torej treba biti na tržne cene oz. na dogajanje na trgu. Cene nepremičnin se zaenkrat še niso izrazito spremenile, vendar je transakcij bistveno manj in nepremičninski trg se verjetno ohlaja. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na vrednost pri uporabi, ki je pogosto višja od poštene vrednosti, zmanjšano za stroške prodaje, ki jo pogosto enačimo s tržno.

2. V obdobju so se ali se bodo v bližnji prihodnosti pojavile pomembne spremembe v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem deluje organizacija, ali na trgu, ki mu je sredstvo namenjeno, z neugodnim vplivom na organizacijo.

Ta vidik z vidika trenutnih gospodarskih razmer ni tako pereč, vsekakor pa je potrebno preveriti, ali se morebiti bližajo kakšne spremembe, ki lahko negativno vplivajo na sredstvo, ki je predmet testa slabitve.

3. V obdobju so se povečale tržne obrestne mere ali druge tržne donosnosti naložb, ta povečanja pa bodo verjetno vplivala na diskontno mero, uporabljeno pri izračunu vrednosti pri uporabi, in bistveno zmanjšala nadomestljivo vrednost sredstva.

Tveganje prevrednotenja nepremičnin, opreme in nenazadnje naložb v odvisna in pridružena podjetja, kjer je pri testu slabitve prav tako potrebno slediti določilom tega računovodskega standarda, je ravno zaradi povečanja tržnih obrestnih mer najvišje. Kot rečeno v izračun diskontne mere poleg drugih predpostavk vstopa tudi obrestna mera za netvegane naložbe kot so državne obveznice, kar bo negativno vplivalo na izračunano nadomestljivo vrednost. Pri tem ne gre pozabiti, da do testa slabitve pride le v primeru, ko zaznamo znake slabitve. Če teh ni, težav z vrednotenjem nimamo.

4. č) Knjigovodska vrednost čistih sredstev organizacije je večja od tržne kapitalizacije organizacije.

Najznačilnejša znamenja iz notranjih virov informacij pa so:

1. Na voljo so dokazi o zastarelosti ali fizični poškodovanosti sredstva.
2. V obdobju so se pojavile ali se v bližnji prihodnosti pričakujejo pomembne spremembe obsega ali načina sedanje ali pričakovane uporabe sredstva z neugodnim vplivom na organizacijo. Te spremembe vključujejo neuporabo sredstva, načrte ustavitve ali reorganiziranja poslovanja, ki mu pripada sredstvo, ali odtujitve sredstva pred prej pričakovanim datumom, in ponovno oceno dobe koristnosti neopredmetenega sredstva kot končne namesto nedoločene dobe koristnosti.

   Predvsem v primeru, ko je sprejeta reorganizacija poslovanja, sredstva, ki jih je podjetje pred reorganizacijo uporabljalo, večkrat izgubijo na vrednosti, ker niso izkoriščena ali jih podjetje opusti.

3. Iz notranjega poročanja so na voljo dokazi, ki kažejo, da je ali bo gospodarska uspešnost sredstva manjša, kot je bilo pričakovano, na primer:
   • denarni tokovi za pridobitev sredstva ali kasnejše potrebe po denarju za njegovo delovanje ali vzdrževanje so pomembno večji, kot je bilo prvotno načrtovano;
   • dejanski čisti denarni tokovi ali poslovni izid iz poslovanja, ki priteka iz sredstva, so pomembno slabši, kot so bili načrtovani; ali
   • pomembno zmanjšanje načrtovanih čistih denarnih tokov ali dobička iz poslovanja ali pomembno povečanje načrtovane izgube, ki pritekajo iz sredstva.

V zvezi s tem naj omenimo predvsem znake slabitve pri naložbah v pridružena, skupaj obvladovana ali odvisna podjetja. Če ta podjetja poslujejo bistveno slabše od plana, če je bil test slabitve opravljen že preteklo leto in razlika med knjigovodsko vrednostjo ter nadomestljivo vrednostjo ni bila velika, obstaja velika verjetnost, da bo slabitev potrebna v tem letu. Nanjo bosta v največji meri vplivala dva dejavnika – višja diskontna mera in nižji načrtovani denarni tokovi. Zato je pomembno, da v letnem poročilu vedno razkrijete ključne predpostavke in analizo občutljivosti na ključne predpostavke, ter s tem lastnike vnaprej opozorite, kaj so ključna tveganja z vidika vrednotenja v prihodnje.

2. del

3. del