Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 28.11.2022 10:40:10

Vpliv trenutnih gospodarskih razmer na zaključevanje računovodskih izkazov za leto 2022 (2. del)

Maruša Hauptman, BDO Revizija d.o.o.; pooblaščena revizorka, preizkušena preiskovalka prevar CFE

Rubrika: Letno poročilo, davčni obračunprint Natisni

Trenutne gospodarske razmere, ki so posledica monetarne politike v času COVID-19, vojne v Ukrajini ter špekulativnih transakcij velikih investitorjev, bodo precej vplivale na računovodske izkaze v letu 2022, še bolj pa verjetno v prihajajočih letih.

1. del

Nepremičnine, merjene po metodi revalorizacije

Podjetja, ki svoje nepremičnine merijo po metodi revalorizacije, pri čemer se razlika med revalorizirano in prvotno nabavno vrednostjo izkaže v revalorizacijskih rezervah v kapitalu. Ker imamo tudi v tem primeru opravka z ocenjevanjem – določiti je namreč treba pošteno vrednost, katere izračun lahko temelji na donosu zasnovanem načinu, tržnem načinu ali nabavnovrednostnem načinu, lahko na višino ocenjene vrednosti vpliva tako dogajanje na nepremičninskem trgu kot obrestne mere, po pričakovanjih obe v negativno smer. V kolikor se bo izkazalo, da je revalorizirana vrednost nižja od knjigovodske, bo to vplivalo na znižanje revalorizacijskih rezerv in s tem na nižji kapital podjetja (bodisi preko nižjih revalorizacijskih rezerv bodisi preko nižjega poslovnega izida, če smo porabili vse revalorizacijske rezerve in je potrebno učinek evidentirati še v izkaz poslovnega izida), posledično pa tudi na nižje odložene obveznosti za davek in amortizacijo.

Najemi

Podobno kot višja obrestna mera vpliva na izračun sedanje vrednosti bodočih plačil, ki vstopajo v izračun nadomestljive vrednosti, ko sredstvo testiramo za oslabitev, tudi pri izračunu obveznosti iz najema in pravice do uporabe sredstev ta najbolj vpliva na njeno višino.

Če podjetje že ima sklenjene najemne pogodbe, na podlagi katerih je pripoznalo pravico do uporabe in obveznost iz najema in če sklene novo najemno pogodbo za drugo sredstvo, namreč ne sme uporabiti iste diskontne stopnje kot jo je uporabilo pri obstoječih najemih. Ker gre za nov najem, je treba diskontno mero določiti na podlagi pogojev, ki so veljali na dan sklenitve najemne pogodbe. Ker bo pričakovanjih ta višja, bo pri istovrstnem najemu pravica do uporabe in obveznost iz najema nižja, obresti, ki bodo bremenile poslovni izid, pa višje v primerjavi z obstoječim najemom.

V zvezi z najemi je potrebno paziti tudi na spremembe obstoječih najemnih pogodb – če se spremeni obdobje najema v primerjavi s prvotno določenim (podaljša ali skrajša) ali če se poveča najemnina ali pa obseg najema (npr. površina poslovnih prostorov), je namreč potrebno preračunati pravico do uporabe in obveznost iz najema z novo diskontno stopnjo, ki je veljala na dan spremembe najemne pogodbe. Pri obstoječih najemih, ki se nič ne spremenijo, pa seveda višja obrestna mera ne vpliva na višino izkazane pravice do uporabe in obveznosti iz najema.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine

Poleg fluktuacije, stopnje smrtnosti ter pričakovanih zneskov, ki so podlaga za bodoče odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so ključni vhodni podatki tudi podatki o netvegani obrestni meri (praviloma so to dolgoročne državne obveznice ali obveznice prvovrstnih podjetij, ročnost pa odvisna od pričakovanih prihodnjih upokojitev) in pričakovana stopnja rasti plač v prihodnje. Aktuarji, ki izračunavajo rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, bodo torej pri svojih izračunih upoštevali višje obrestne mere, kar pa bo na višino rezervacij vplivalo ravno obratno kot na izračun nadomestljive vrednosti sredstev – rezervacije se bodo po pričakovanjih znižale. Vsekakor bo na višino izračuna vplivala tudi pričakovana rast plač, njen vpliv pa bo odvisne od predvidene stopnje spremembe.

Rezervacije za kočljive pogodbe

V zvezi z izjemnimi dvigi nabavnih cen materialov ali proizvodov lahko podjetje pride v situacijo, ko višjih cen ne more prevaliti na kupce ali pride v situacijo, ko zaradi visokih nabavnih cen materiala ustavi proizvodnjo in se preusmeri v druge proizvode, hkrati pa je vezan na dobavo materiala, katerega cena se je spremenila v njegovo škodo.

SRS 10.27: »Kočljiva pogodba je pogodba, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez, ugotovljeni na koncu poslovnega leta, presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo od nje.«

Večino pogodb med kupcem in dobaviteljem je možno odpovedati brez plačila kazni ali drugega nadomestila in kot take nikdar ne izpolnjujejo pogojev za kočljive pogodbe. Iz nekaterih pa izhajajo tako pravice kot dolžnosti za obe stranki. Če pri takih pogodbah pride do situacije, ki povzroči, da pogodba postane kočljiva, je potrebno upoštevati določila za oblikovanje rezervacij za kočljive pogodbe. Vedeti je potrebno, da je pogodba kočljiva do te mere, da povzroča neposredno izgubo, ne pa da ni gospodarna z vidika trenutnih cen.

Kaj so torej "neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez"? Po MRS 37 neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez odražajo najmanjše neto stroške, da lahko odstopimo od pogodbe in to je nižja od vrednosti izpolnitve pogodbe ali nadomestila oziroma kazni, ki sledi, če pogodbe ne izpolnimo. Pri tem ni potrebno, da je nadomestilo ali kazen za prekinitev pogodbe sploh zapisana v pogodbi, prav tako podjetju ni potrebno presojati, ali bo izpolnil pogodbo ali pa od nje odstopil. Namen je enostavno to, da mora podjetje pripoznati neizogibne stroške, ki bodo nastali in ki v primeru, da ni določil o nadomestilu oziroma kazni za predčasno prekinitev pogodbe, lahko vsebujejo oceno stroškov, ker bo podjetje prenehalo spoštovati pogodbena določila in bo imela nasprotna stranka možnost nadomestilo za prekinitev doseči na sodišču.

Pojasnimo na primeru, ki je povzet iz knjige International GAAP 2021, John Wiley & Sons Ltd.


Podjetje P je v letu 2017 sklenilo pogodbo o dobavi sestavnih delov, katerih dobavljivost je bila v času sklenitve pogodbe zelo omejena. Zavezalo se je nabaviti 100.000 kosov na leto po ceni 20 EUR za kos in sicer nadaljnjih 5 let od 1.1.2018 do 31.12.2022. Kasneje je na trg vstopilo precej novih proizvajalcev sestavnih delov in nabavna cena je padla z 20 na 5 EUR za kos. Podjetje je sicer svoje proizvode, v katere je vgrajevalo sestavne dele, še vedno prodajalo z dobičkom (6 EUR/kos), vendar zaradi sprememb v poslovanju ne bo porabilo vseh sestavnih delov, za katere je sklenilo pogodbo. Na dan 31.12.2022 podjetje P pričakuje, da bo v prihodnje porabilo še 150.000 kosov, od česar jih ima 55.000 že na zalogi.

Do izteka pogodbe bi moralo torej nabaviti še 200.000 kosov sestavnih delov. Če podjetje P prekine pogodbo pred letom 2022, mora dobavitelju plačati 1 mio EUR odškodnine na leto.

Glede na zgoraj navedeno, podjetje P pričakuje še 900.000 EUR dobička (150.000 kosov * 6 EUR) iz naslova prodaje proizvodov, v katere bo vgradilo sestavne dele. Vendar pa bo realiziralo tudi izgubo v višini 15 EUR (20 EUR – 5 EUR) za vsakega od 105.000 kosov (55.000 + 200.000 – 150.000), ki jih bo pridobilo in za katere računa, da jih bo prodalo na trgu.

Ali je pogodba kočljiva in koliko rezervacij je potrebno pripoznati?

Pogodba je kočljiva, saj na dan 31.12.2020 postane jasno, da bo družba zaradi pretekle obveze realizirala izgubo iz posla. Pri izračunu rezervacij pa je potrebno poleg neto stroškov presežnih sestavnih delov, kar znaša 1.575.000 EUR (105.000 kosov * 15 EUR), upoštevati tudi dobiček pri poslu v nadaljnjih dveh letih, ki naša 900.000 EUR. Rezervacija za kočljivo pogodbo torej znaša 675.000 EUR (1.575.000 EUR – 900.000 EUR), kar je manj od pogodbene kazni 1.000.000 EUR.

Izpolnjevanje finančnih zavez

V kolikor so bančna posojila vezana na spremenljivo obrestno mero (npr. 3m Euribor), se bo strošek obresti glede na pretekla leta izrazito povečal. Verjetno bo vpliv še večji v naslednjem letu, v kolikor se bo trend nadaljeval. Če ima podjetje v posojilni pogodbi finančne zaveze vezane na mnogokratnik pokritosti obresti, kar je eden bolj pogostih kazalnikov, ki se pojavljajo med finančnimi zavezami, se bo ta zaradi višjih obresti poslabšal.

Vsekakor je potrebno preveriti, ali bo zaradi višjih obresti kršena finančna zaveza. Priporočljivo je, da vpliv na kazalnik ocenite že pred koncem leta in v primeru kršitve do 31.12.2022 pridobite odpustek s strani banke že do konca leta, v kolikor je to enako koledarskemu. V nasprotnem primeru bo namreč potrebno dolgoročni del posojila v bilanci izkazati med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi, kar ponovno pripelje do slabše finančne slike podjetja in morebiti celo do vpliva na likvidnost podjetja.

3. del

Zadnji članki iz rubrike:

25.1.2023 15:24:46:
Davčni obračun in letno poročilo za leto 2022 (gospodarske družbe, zasebniki, društva)

25.1.2023 15:26:40:
Predložitev letnih poročil za leto 2022 - Nepridobitne organizacije

25.1.2023 15:28:50:
Predložitev letnih poročil za leto 2022 - Samostojni podjetniki

25.1.2023 15:30:54:
Predložitev letnih poročil za leto 2022 - Družbe in zadruge

25.1.2023 15:32:41:
Aplikacija za predložitev letnih poročil za leto 2022

Najnovejši članki:

7.2.2023 14:49:37:
Možnost vključevanja davčnih osnov od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo za odmero dohodnine za odmerno leto 2022

6.2.2023 15:51:28:
Testni izračun dohodnine za leto 2022 (on-line)

6.2.2023 12:40:19:
Spodnji limit, količnik in osnova za nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja

6.2.2023 12:20:20:
Koledar poročanja - februar 2023

3.2.2023 18:38:11:
Količnik rasti cen prehrambnih izdelkov (znesek regresa za prehrano med delom za obdobje januar–junij 2023)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT

Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj

Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon

E-pošta: Info | Webmistress