Trenutne gospodarske razmere, ki so posledica monetarne politike v času COVID-19, vojne v Ukrajini ter špekulativnih transakcij velikih investitorjev, bodo precej vplivale na računovodske izkaze v letu 2022, še bolj pa verjetno v prihajajočih letih.

1. del

2. del

Zaloge

Zalog materiala, nedokončanih proizvodov ter gotovih proizvodov seveda ne smemo prevrednotiti na višje vrednosti. Vendar bodo višje cene vhodnih materialov vplivale na višjo vrednost zalog. Pri porabi zalog po FIFO metodi bo v letošnjem letu poslovni izid manj obremenjen, v kolikor zaloge ne bodo porabljene, saj bodo nanj vplivale še stare, nižje cene. Glede na visoko volatilnost nekaterih cen je potrebno biti pozoren predvsem na gibanje cen po koncu leta. Če bi namreč nabavne cene padle, na zalogi pa imamo še tiste z višjimi nabavnimi cenami, je potrebno skladno z določili računovodskih standardov zaloge oslabiti na čisto iztržljivo vrednost, ne glede na to, da je do padca cen prišlo po bilančnem datumu. V nasprotnem primeru z vrednotenjem ne bo težav, posledica tega pa bo pritisk na višje prodajne cene in višje zahteve po likvidnosti.

Inflacija

Inflacija kot taka neposredno ne vpliva na preračun bilančnih postavk, saj vsaj zaenkrat niso izpolnjeni pogoji za hiperinflacijske razmere. Slovenski računovodski standardi ne vsebujejo določil, kako ravnati v razmerah hiperinflacije, medtem kot Mednarodni standard računovodskega poročanja MRS 29 govori prav o tem. Standard se upošteva tako pri pripravi posamičnih kot konsolidiranih računovodskih izkazov, kjer je funkcijska valuta zadevnega podjetja valuta hiperinflacijskega gospodarstva. To je definirano kot gospodarstvo, kjer je zaradi padanja kupne moči primerjava zneskov iz transakcij in drugih poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v različnem času ali tudi v istem obračunskem obdobju, zavajajoča. Zaradi tega so potrebni preračuni zneskov v računovodskih izkazih. Pa vendar so preračuni stvar presoje, saj standard ne določa absolutne stopnje. Točne definicije, kaj je hiperinflacija, namreč ni, temveč je potrebno upoštevati značilnosti gospodarskega okolja države. To med drugim vključuje naslednje presoje:

• splošno prebivalstvo raje hrani svoje premoženje v nedenarnih sredstvih ali v razmeroma stabilni tuji valuti. Zneski v lokalni valuti se takoj investirajo, da bi se ohranila kupna moč;
• splošno prebivalstvo denarnih zneskov ne obravnava v lokalni valuti, temveč v relativno stabilni tuji valuti. Možno je, da se cene navajajo v tej valuti;
• prodaja in nakup na kredit poteka po cenah, ki nadomestijo pričakovano izgubo kupne moči v kreditnem obdobju, tudi če je to obdobje kratko;
• obrestne mere, plače in cene vezane so na indeks cen; in
• kumulativna stopnja inflacije v treh letih se približuje ali presega 100 %.

Če so pogoji izpolnjeni, se podatki v računovodskih izkazih navedejo v merski enoti, ki velja na koncu poročevalskega obdobja in jih je treba preračunati za nazaj. Pri preračunu se lahko uporabi metoda izvirnih ali dnevnih vrednosti, določila standarda pa je potrebno dosledno uporabljati iz obdobja v obdobje.

Če presodimo zgornje kriterije lahko ugotovimo, da v Sloveniji zaenkrat niso izpolnjeni pogoji hiperinflacijskega gospodarstva, niti naša država ni na takoimenovani 'watchlisti', na kateri so države, kjer so to pričakuje v letu 2023. Seveda vsi upamo, da bo pri tem ostalo in določila tega standarda ne bodo relevantna za nas. Listo sicer redno objavlja Mednarodni denarni sklad, ki objavlja tudi zgodovinske in pričakovane stopnje inflacije po državah. V spodnji tabeli najdete seznam držav, za katere so izpolnjeni pogoji hiperinflacijskih razmer, kar je lahko pomembno predvsem za tista podjetja, ki imajo družbe v skupini tudi v teh državah.

Vir: IMF

Zaključek

Pri sestavljanju računovodskih izkazov za leto 2022, predvidoma pa tudi za leto 2023, je potrebno posebno pozornost nameniti računovodskim ocenam, med katere sodi ocenjevanje nadomestljive vrednosti sredstev, oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, rezervacije za kočljive pogodbe itd. Ker so podvržene ocenam in presoji poslovodstva, lahko bistveno vplivajo na računovodske izkaze. Zato se je izračunov potrebno lotiti dovolj zgodaj, predvsem pa ob upoštevanju več možnih scenarijev, ki bodo podlaga za končno določitev vrednosti. Gre namreč za postavke, na katere lahko že z majhno spremembo pomembno vplivamo na njihovo višino in so v nasprotju s postavkami, kjer vpliv trenutnih gospodarskih razmer lahko nedvoumno in točno izračunamo (vpliv višjih obrestnih mer na finančne odhodke in potencialno na finančne zaveze, vpliv spremenjenih deviznih tečajev na sredstva, obveznosti in neto finančni izid, vpliv nabavnih cen na čisto iztržljivo vrednost zalog…), zelo izpostavljene subjektivni presoji. Tudi zato je prav, da so v letnem poročilu predpostavke za njihov izračun v čim večji meri korektno razkrite.

Maruša Hauptman, BDO Revizija d.o.o.; pooblaščena revizorka, preizkušena preiskovalka prevar CFE

Viri:

• Hyperinflationary economies update 31 October 2022, BDO, www.bdo.global
• Slovenski računovodski standardi, SRS 2016 z dopolnitvami 2019, Slovenski inštitut za revizijo
• MRS 12 – Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih, IFRS, www.ifrs.org
• International GAAP 2021, John Wiley & Sons Ltd.
• Mednarodni denarni sklad, www.imf.org