Vlada je potrdila predloge novel petih davčnih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Pri pripravi predlogov davčnih sprememb smo v luči izjemno zaostrenih in nepredvidljivih razmer iskali ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi za naslavljanje draginje ter (pre)velikim izpadom proračunskih prihodkov. Novost v primerjavi s predlogi, ki jih je vlada začela obravnavati v četrtek, je ta, da se pri t. i. »polnih« normirancih priznani normirani odhodki znižujejo nad mejo 35.000 evrov prihodkov, in ne nad 25.000 evrov.

Naj poudarimo, da bodo zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače glede na letošnje leto prihodnje leto prejeli višje neto dohodke. Posebno pozornost smo namenili tistim z najnižjimi dohodki in mladim, ki ta trenutek najbolj potrebujejo pomoč države.

Predlog novele Zakona o dohodnini tako med drugim prinaša sledeče ukrepe:

• Višino splošne olajšave smo določili na višini 5000 evrov, odpravili pa smo postopno zvišanje na 7500 evrov;
• Zvišujemo skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer ga zvišujemo s 13.716,33 evra na 16.000 evrov;
• Uvajamo olajšavo za mlade. Davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja smo za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti znižali v višini 1000 evrov v davčnem letu;
• Davčno stopnjo v zadnjem 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % zvišujemo na 50 %;
• Odpravljamo mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvajamo spremenjen mehanizem usklajevanja;
• Pri plačilu za poslovno uspešnost uvajamo dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravljamo možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranjamo pa splošno višino neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji);
• Jasneje določamo pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, podaljšujemo obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev) in vezano na višino prihodkov zavezanca znižujemo višino priznanih normiranih odhodkov.
• Pri t. i. »polnih« normirancih se za tiste s prihodki do 35.000 evrov ne spreminja nič, za tiste nad 35.000 evrov prihodkov pa se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 %.
• Pri »popoldanskih« normirancih se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 %;    
• Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem stopnjo dohodnine določamo v višini 25 %, višine priznanih normiranih stroškov pa ne spreminjamo;
• Odpravljamo možnost, da se davčni zavezanec odloči o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo;
• Spreminjamo pogoje in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

S predlogom novele Zakona o trošarinah želimo omiliti posledice visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor. Predlog tako med drugim predvideva, da se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo in gozdarstvo z neposredno ugodnostjo pri plačilu trošarine. Od 1. januarja 2023 se določa trošarina za gorivo za kmetijstvo in gozdarstvo v višini trošarine za plinsko olje za ogrevanje, s čimer bo dejansko obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo in gozdarstvo nižja kot v veljavnem sistemu (trošarina za plinsko olje za ogrevanje znaša 24 % trošarine za dizelsko gorivo, v veljavnem sistemu pa kmetje po uveljavljanju vračila trošarine plačajo le 30 % trošarine za dizelsko gorivo).

Vlada ukrepe na davčnem področju sicer nadgrajuje še z drugimi ukrepi za blaženje inflacije in draginje.

Predlog novele Zakona o davčnem postopku naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti (primer: zavezanec za prevzem dokumentov s portala eDavki ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila).

S predlogom novele Zakona o finančni upravi pa odpravljamo določbe, uvedene z zadnjo novelo tega zakona, predvsem v delu, ki predstavlja odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog (primer: ukinjata se poseben položaj direktorjev finančnih uradov in kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka). Določa se tudi novo pooblastilo – omogočamo uporabo tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga (pri opravljanju finančne preiskave, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bile storjene najtežje kršitve predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in davka na dodano vrednost, vključno z zagotovitvijo medsebojne pomoči pristojnim organom EU in držav članic EU).

S predlogom novele Zakona o davčnem potrjevanju računov pa se ponovno uvaja obveznost izročanja izdanih računov dobaviteljev blaga in storitev ter obveznost prevzema in zadržanja računa kupca. To je eno od ključnih orodij za obvladovanje sive ekonomije in za zavarovanje pravic kupcev, vključno z možnostjo nadzora nad vsebino računa in uveljavljanja reklamacije. Prodajalec lahko izroči račun kupcu v papirni ali elektronski obliki v skladu z njunim dogovorom in tehnološkimi zmožnostmi prodajalca in kupca. Zavezance spodbujamo, da kjer in ko je to mogoče, račune izdajajo in izročajo v digitalni obliki.

Vir: Ministrstvo za finance