Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 22.9.2022 12:59:33

Pojasnilo glede DDV obravnave nadomestil za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Sprememba in dopolnitev stališča glede DDV obravnave nadomestil za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na podlagi sodbe Sodišča EU v zadevi C-501/19.

Pojasnilo FURS št. 4230-295/2022-1 z 21. 09. 2022

Obveščamo vas o spremembi in dopolnitvi stališča glede DDV obravnave nadomestil za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na podlagi sodbe Sodišča EU v zadevi C-501/19.

Nadomestilo za uveljavljanje pravic pri javni priobčitvi fonograma je predmet obdavčitve z DDV.

Pooblaščena kolektivna organizacija mora za opravljeno storitev končnemu uporabniku v svojem imenu izdati račun z obračunanim DDV. Če je imetnik avtorskih pravic davčni zavezanec, mora zagotoviti, da je za storitev, opravljeno v okviru prejetega nadomestila, organizaciji za kolektivno upravljanje izdan račun z vključenim DDV.

Za avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov se obračuna DDV po nižji, 9,5-odstotni stopnji DDV. Če ne gre za te storitve, se obračuna DDV po splošni, 22-odstotni stopnji.

Pravica reproduciranja je na ravni EU urejena z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi (v nadaljevanju Direktiva 2001/29/ES), po kateri so imetniki teh pravic v primerih, ko se v zakonodaji držav članic določi omejitev pravice za privatno reproduciranje, upravičeni do pravičnega nadomestila.

Pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v slovenski zakonodaji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP. Imetniki navedenih pravic lahko svoje pravice na že objavljenih avtorskih delih upravljajo le prek kolektivne organizacije (obvezno kolektivno upravljanje) v skladu z 9. členom Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic – ZKUASP.

Drugi odstavek 22. člena ZASP med materialne avtorske pravice uvršča uporabo dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti), ki med drugimi zajema tudi pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, ki je na podlagi 28. člena ZASP izključna pravica, da se recitacije, izvedbe ali uprizoritve dela, ki so posnete na fonograme ali videograme, priobčijo javnosti.

V skladu z določbo 1. točke 128. člena ZASP je proizvajalec fonogramov fizična ali pravna oseba, ki prevzame pobudo in odgovornost za prvi posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali nadomestkov zvokov pri čemer skladno z 2. točko istega člena tega zakona, fonogram pomeni posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo.

Nadalje je v 129. členu ZASP določeno, da ima proizvajalec fonogramov izključno pravico reproduciranja svojih fonogramov, predelave svojih fonogramov, distribuiranja svojih fonogramov, dajanja v najem svojih fonogramov ter dajanja na voljo javnosti svojih fonogramov.

Če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene (po določbi tretjega odstavka 130. člena ZASP se za komercialne fonograme štejejo tisti fonogrami, ki so bili dani na voljo javnosti na način, ki omogoča dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo), ali njegov posnetek, uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko javne priobčitve, je dolžan uporabnik na podlagi prvega odstavka 130. člena ZASP vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo.

V skladu z določbo 1. točke 9. člena ZKUASP lahko imetniki navedenih pravic denarna nadomestila uveljavljajo le preko pooblaščene kolektivne organizacije. Na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, pravice proizvajalcev in izvajalcev fonogramov kolektivno upravlja Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF), ki je na tej podlagi tudi upravičen, da za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce uveljavlja denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov.

V skladu s 3. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 so predmet obdavčitve z DDV dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je storitev opravljena za plačilo, če med izvajalcem in prejemnikom storitve obstaja pravno razmerje, v okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve, pri čemer plačilo, ki ga prejme izvajalec storitev, pomeni dejansko protivrednost storitve, opravljene za prejemnika. Navedeno velja, če obstaja neposredna zveza med opravljeno storitvijo in prejeto protidajatvijo, pri čemer plačani zneski pomenijo ustrezno nadomestilo za individualno storitev, opravljeno v okviru takega pravnega razmerja.

V zadevi C-501/19 pravobranilec ugotavlja, da se analiza nanaša na plačilo avtorjem za priobčitev njihovih del javnosti, ne pa na pravično nadomestilo za škodo, ki bi bila posledica predvajanja njihovih del. Čeprav sta torej določitev in prejemanje tega plačila predpisana z zakonom, njune ureditve z gospodarskega vidika ni mogoče izenačiti z ureditvijo, ki jo je sodišče analiziralo v sodbi C-37/16.

Sodišče se je v sodbi C-37/16 izreklo na eni strani ob upoštevanju tega, da je bilo zadevno nadomestilo proizvajalcem in uvoznikom sredstev za snemanje in reprodukcijo naloženo z zakonom, ki je določal njegov znesek, na drugi strani pa tega, da je bil cilj tega nadomestila financiranje pravičnega nadomestila v korist imetnikov pravic do reprodukcije za škodo, ki je zanje nastala zaradi nespoštovanja njihovih pravic, da konkretno pravično nadomestilo ne pomeni neposredne protidajatve katere koli storitve, saj je povezano s škodo, ki tem imetnikom nastane z reprodukcijo njihovih varovanih del brez njihovega dovoljenja.

Na podlagi sodbe Sodišča EU v zadevi C-501/19 se vsebina v primerjavi s sodbo v zadevi C-37/16 razlikuje v dveh vidikih. Na eni strani obstaja pravno razmerje, v okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve med imetniki pravic in končnim uporabnikom varovanega dela. Na drugi strani je vzpostavljena neposredna zveza med opravljanjem storitve in protivrednostjo, ker so nadomestila, ki jih mora končni uporabnik vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov, dejanska plačila za storitev, ki jo je mogoče individualizirati, in jo opravi imetnik avtorske pravice.

Nadalje iz sodbe C-501/19 izhaja, da organizacija za kolektivno upravljanje, ki v svojem imenu, vendar za račun imetnikov avtorskih pravic na glasbenih delih pobira nadomestila, ki so jim dolgovana v zameno za dovoljenje za priobčitev njihovih varovanih del javnosti, deluje kot "davčni zavezanec" v smislu 28 člena Direktive o DDV (16. člen ZDDV-1) in se torej šteje, da je te storitve prejela od teh imetnikov, nato pa jih je sama opravila za končnega uporabnika. V takem primeru mora ta organizacija končnemu uporabniku v svojem imenu izdati račune, na katerih so navedeni zneski nadomestil, z vključenim DDV, ki jih je pobrala od njega. Nadalje sodišče EU razloži, da morajo imetniki avtorskih pravic, če so davčni zavezanci, organizaciji za kolektivno upravljanje izdati račune, z vključenim DDV, za storitve, opravljene v okviru prejetih nadomestil.

V 16. členu ZDDV-1 je določeno, da se kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. Ta določba ustvarja pravno fikcijo, da sta identični storitvi opravljeni zaporedno. V skladu s to fikcijo se za subjekt (t.j. organizacijo za kolektivno upravljanje), ki posreduje pri opravljanju storitev pobiranja nadomestil na glasbenih delih, šteje, da je najprej prejel zadevne storitve od subjekta (imetnikov avtorskih pravic), za račun katerega deluje in ki je komitent, nato pa te storitve sam opravil za končnega kupca. Iz navedenega izhaja, da sodišče EU takšno vrsto transakcije razlaga kot komisijski posel. Organizacija za kolektivno upravljanje mora končnemu uporabniku v svojem imenu izdati račune, na katerih so navedeni zneski nadomestil, z vključenim DDV, ki jih je pobrala od njega. Če so imetniki avtorskih pravic davčni zavezanci (identificirani za namene DDV ali ne), morajo zagotoviti, da je za storitev, opravljeno v okviru prejetega nadomestila, organizaciji za kolektivno upravljanje izdan račun. Le-ta vključuje DDV v kolikor gre za imetnike avtorskih pravic, ki so identificirani za namene DDV oziroma ne vključuje DDV, če gre za imetnike avtorskih pravic, ki so mali davčni zavezanci in so oproščeni obračunavanja DDV. V kolikor gre za imetnike avtorskih pravic, ki se ne štejejo za davčne zavezance nimajo obveznosti izdaje računa. Več informacij v zvezi z izdajanjem računov je objavljenih na spletni strani FURS v podrobnejšem opisu Računi.

Davčni zavezanec je po 5. členu ZDDV-1 vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti pri čemer ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo.

Glede na zgoraj navedeno mora imetnik avtorskih pravic v vsakem konkretnem primeru ugotoviti ali se šteje za davčnega zavezanca po drugem odstavku 5. člena ZDDV-1, saj ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Skladno s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa. Več informacij v zvezi z identifikacijo za namene DDV in kaj se všteva v obdavčljivi promet, je objavljenih na spletni strani FURS v podrobnejšem opisu Davčni zavezanci in identifikacija za DDV.

Skladno z navedenim so nadomestila za uveljavljanje pravic pri javni priobčitvi fonograma, ki se izplačajo pooblaščeni kolektivni organizaciji (IPF) po zakonu, ki ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, predmet obdavčitve z DDV. Prav tako je predmet DDV nadomestilo, ki ga imetniku avtorskih pravic, ki se z vidika DDV šteje za davčnega zavezanca, izplača pooblaščena kolektivna organizacija.

Prvi odstavek 41. člena ZDDV-1 določa, da se DDV obračunava in plačuje po splošni, 22-odstotni stopnji od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Nadalje je v drugem odstavku istega člena tega zakona navedeno, da se ne glede na prvi odstavek tega člena DDV obračunava in plačuje po nižji, 9,5-odstotni stopnji od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, in po posebni nižji, 5-odstotni stopnji od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge IV, ki sta obe prilogi tega zakona in njegov sestavni del

V skladu z 8. točko Priloge I k ZDDV-1 se nižja stopnja DDV uporablja za avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov.

Storitve izvajalskih umetnikov so podrobneje določene v 53. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik. Storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke Priloge I k ZDDV-1 so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb. Za izvajalske umetnike se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.

Iz navedenega izhaja, da se od nadomestila za uveljavljanje pravic pri javni priobčitvi fonograma obračuna DDV po nižji, 9,5-odstotni stopnji, če gre za avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke Priloge I k ZDDV-1. Če ne gre za te storitve, se obračuna DDV po splošni, 22-odstotni stopnji.

S tem pojasnilom se v delu nadomeščajo in dopolnjujejo pojasnila, iz katerih izhaja, da obravnavano nadomestilo ni predmet DDV. Sprememba stališča, na podlagi katerega je obravnavano nadomestilo predmet DDV, se uporablja od izdaje tega pojasnila dalje.

Ključne besede:
DDV
nadomestila za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov

Zadnji članki iz rubrike:

8.12.2022 10:56:34:
Pojasnilo glede nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna DDV

25.9.2022 17:00:48:
eDavki DDV-O - novosti

30.8.2022 12:15:37:
Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE)

6.7.2022 14:37:21:
Prenovljena navodila za izpolnjevanje obračuna DDV

22.6.2022 11:15:57:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Najnovejši članki:

7.12.2022 14:21:17:
Zaposlitveni oglas: Samostojni knjigovodja (m/ž), Ljubljana

7.12.2022 11:45:00:
Vlada sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za 2023 v višini 1,2 milijarde evrov pomoči

7.12.2022 11:30:42:
Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov

6.12.2022 16:10:35:
Veto Državnega sveta na novelo Zakona o dohodnini

5.12.2022 16:23:03:
Ne zamudite decembrskih popustov!

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT

Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj

Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon

E-pošta: Info | Webmistress