Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.9.2006 15:15:04

Preoblikovanje podjetnika - 2.del

mag. Mateja Drobež Tomšič

Rubrika: Davkiprint Natisni

Preoblikovanje podjetnika - 2.del

V današnjem prispevku bomo nadaljevali z davčnim vidikom podjetnikovega preoblikovanja. Vsebinsko se bomo dotaknili nekaterih davčnih posledic, ki bi jih bil deležen podjetnik zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti, če se ne bi odločil za preoblikovanje (ali prenos dejavnosti), ob katerem lahko prenese svoje pridobljene davčne ugodnosti, katerim še niso potekle davčne posledice, na novoustanovljeno ali že ustanovljeno prevzemno kapitalsko družbo.

1. Zakon o dohodnini

Prenehanje opravljanja dejavnosti lahko povzroči podjetniku določene davčne posledice. Tako je npr. ob prenehanju dolžan podjetnik obračunati DDV od sredstev, pri katerih je ob nabavi odbil vstopni DDV, nadalje je dolžan je izračunati razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo zadržanih sredstev ob prenehanju in za tako izračunano razliko zvišati svojo davčno osnovo ob prenehanju, dolžan je vrniti davčne olajšave zaradi prehitro odtujenih osnovnih sredstev ter opraviti morebitna druga povračila davčnih olajšav po Zakonu o dohodnini, pri katerih še ni potekla davčna posledica. Podjetnik, ki izkoristi možnost iz 4. odstavka 38. člena Zakona o dohodnini in prenese svoja sredstva na novoustanovljeno kapitalsko družbo ali na že obstoječo (prevzemno družbo), se lahko izogne davčnim posledicam, ki sicer nastanejo zaradi podjetnikovega prenehanja poslovanja in jih določa Zakon o dohodnini (ni mu potrebno vrniti davčnih olajšav in ni dolžan zvišati davčne osnove za razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo zadržanih sredstev). Ugodnejšo davčno obravnavo lahko izkoristi z izpolnitvijo posebnega obrazca (Obrazec: Priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanja po drugi osebi), ki ga predloži davčnemu organu pred oddajo davčnega obračuna, ki ga je dolžan narediti zaradi prenehanja opravljanja poslovanja. Omenjeni davčni obračun je dolžan oddati v roku 30 dni šteto od zadnjega dneva pred prenehanjem opravljanja dejavnosti. Obrazec za priglasitev posebne davčne obravnave sopodpišeta podjetnik, ki se preoblikuje ter nova kapitalska družba oziroma prevzemna družba. Sestavni del obrazca je tudi izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom o dohodnini. Za takšen prenos davčnih ugodnosti, je potrebno izpolnjevati naslednje pogoje:
o nova kapitalska družba oziroma prevzemna družba, ki prevzema sredstva, mora biti rezident RS,
o nova kapitalska družba oziroma prevzemna družba, ki prevzema sredstva, jih mora vključiti v svoje poslovne knjige po knjigovodski vrednosti na dan preoblikovanja oziroma vložitve sredstev v pravno osebo,
o fizična oseba (ki je bila prej nosilec samostojne podjetniške aktivnosti), je dolžan obdržati svoj delež v družbi najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne sme zmanjševati.

Prenos davčnih ugodnosti lahko podjetnik opravi le v primeru, če so izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji.

2. Zakon o davku na dodano vrednost

Pri prenosu podjetja na drugega davčnega zavezanca, se šteje, da promet blaga ni bil opravljen. To velja tako za neodplačni kot tudi za odplačni prenos podjetja. Za potrebe ZDDV-ja se prevzemnik za pravnega naslednika prenosnika podjetja. Da bi lahko zagotovili neobdavčen promet blaga zaradi prenosa podjetja (kar vključuje prenos vseh sredstev in obveznosti do njihovih virov sredstev) na drugega davčnega zavezanca, mora prevzemnik nadaljevati dejavnost podjetja. Naj opozorimo še na to, da če uporablja prevzemnik sredstva za druge namene, kot za tiste, za katere ima pravico do odbitka vstopnega DDV, je dolžan plačati DDV kot velja za obračun blaga in storitev za zasebne namene. Če bi želel podjetnik prenašati le sredstva (kot bi zadostovalo po 4. odstavku 38. člena Zakona o dohodnini), bi se takšen prenos sredstev štel za promet blaga, od katerega bi bilo potrebno plačati DDV. Verjetno pa ni potrebno posebej poudarjati, da smo v zgornjem primeru predpostavljali, da podjetje prenaša podjetnik, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV.

3. Zakon o davku na promet motornih vozil

Od 24. 5.2006 dalje je jasnejša tudi določba glede oprostitve plačila davka na promet motornih vozil ob statusnem preoblikovanju podjetnika, ki je lastnik vozila. Pred zakonsko spremembo Zakona o davku na promet motornih vozil je bil dolžan samostojni podjetnik (še posebej je tako določala davčna praksa), ki se je preoblikoval (t.i. prenosno preoblikovanje po prejšnjem ZGD) plačati davek na promet motornih vozil v primeru, da je imel med sredstvi, ki so bila predmet preoblikovanja, motorna vozila, ki so bila predmet obdavčitve z davkom na promet motornih vozil. Kot vemo, večina davčnih zavezancev pri nabavi osebnih motornih vozil nima pravice do odbitka vstopnega DDV (izjeme so, poenostavljeno zapisano, pri nabavah osebnih motornih vozil pri prodajalcih, najemodajalcih teh vozil, pri avtošolah, pri kombiniranih vozilih za javni in posebni linijski prevoz). Če davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV ob nabavi vozila, potem ob prodaji (oziroma drugi vrsti prometa) ne obračuna davka na dodano vrednost (velja oprostitev po 3. točki 1. odstavka 27. člena ZDDV), vendar pa je na drugi strani takšen promet zavezan obdavčitvi z davkom na promet motornih vozil. V prejšnji določbi Zakona o davku na promet motornih vozil je bilo določeno, da se davek na promet motornih vozil ne plačuje od prenosa vozil v primeru statusnega preoblikovanja gospodarskih družb ali oseb javnega prava. Sedanja določba je zastavljena širše, saj je zapisano, da se davka na promet motornih vozil ne plačuje od prenosa vozil v primeru statusnega preoblikovanja lastnika vozila, kar vključuje tudi našega obravnavanega podjetnika, ki se preoblikuje in je lastnik vozila, ki je vključen med sredstva, ki so predmet preoblikovanja.

4. Zakon o davčnem postopku in določitev akontacije pri kapitalski družbi

Pri preoblikovanju se nam zastavi tudi vprašanje, kakšna bo akontacija davka pri novi kapitalski družbi. ki bo ustanovljena hkrati s preoblikovanjem podjetnika. Ker se iz zakona ne da razbrati odgovora na to vprašanje, smo vprašanje naslovili na davčni organ. Odgovora žal še nismo prejeli, lahko pa predvidevamo, kakšno bo ravnanje davčnega organa v takšnih primerih. Predvidevamo, da bo davčni organ pri novoustanovljeni kapitalski družbi upošteval akontacijo davka od dohodkov kot zmnožek davčne osnove podjetnika iz davčnega obračuna za davek iz dejavnosti za leto 2005 (če bo preoblikovanje v letu 2006) in stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki je 25%. Uporaba podjetnikove davčne osnove iz davčnega obračuna za leto 2005 je pri kapitalski družbi sicer neprimerljiva vsaj iz razloga, ker se pri podjetniku upoštevajo kot stroški le obračunani prispevki od bruto zavarovalne osnove, če pa bi imel npr. družbenik, ki je hkrati zaposleni direktor, plačo v tej višini, bi kot strošek upoštevali tudi neto plačilo direktorju in ne samo obračunane prispevke (predpostavljamo namreč, da se ni preoblikoval »popoldanec«, ki je zavarovan na drugi zavarovalni podlagi). Vendar kljub temu predvidevamo, da bo davčni organ pri novoustanovljeni kapitalski družbi izračunal akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb s pomočjo podjetnikove davčne osnove, ki jo bo pomnožil s 25 % stopnjo davka od dohodkov (predvidevamo, da ne bo uporabil progresivne lestvice, kot velja pri podjetnikih).

V primeru, ko bo podjetnik svoja sredstva in obveznosti pripojil k že obstoječi kapitalski družbi, pa bo davčni organ akontacijo davka pri podjetniku združil z že obstoječo akontacijo pravne osebe, ki jo je ta izračunala v svojem davčnem obračunu za leto 2005 (spet ob upoštevanju podjetnikove davčne osnove iz njegovega davčnega obračuna za leto 2005* 25 %).

Naj pa poudarimo, da lahko davčni zavezanec, katerega davčna osnova se za tekoče davčno obdobje razlikuje od davčne osnove za predhodno obdobje, od davčnega organa zahteva spremembo višine akontacije. Ta institut pa seveda ni uporaben le ob preoblikovanju, ampak vedno, kadar predvidevate, da bo vaša tekoča davčna osnova (npr. leto 2006) drugačna od davčne osnove za leto 2005. Davčni zavezanec je dolžan omenjeno zahtevo za spremembo višine akontacije vložiti najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije. K zahtevi priloži davčni obračun za tekoče obdobje pred vložitvijo vloge (pri preoblikovanju: oba davčna obračuna, če gre za podjetnika, ki je pripojil svoja sredstva in obveznosti k že obstoječi kapitalski družbi), oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. Takšen zahtevek, ki ga naslovimo na davčni organ, se kolkuje s 4.250,00 tolarjev upravne takse. Davčni organ odloči o zahtevku v roku 15 dneh.

Pripravila:
mag. Mateja Drobež Tomšič

Ključne besede:
preoblikovanje podjetnika

Zadnji članki iz rubrike:

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

Najnovejši članki:

23.10.2019 13:19:38:
Dajanje posojil družbenikom

23.10.2019 7:22:24:
Odločba o ugotovitvi, da tretji odstavek 116. člena ter četrti in peti odstavek 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter prvi in drugi odstavek 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo

23.10.2019 6:57:29:
Obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - elementi delovnega razmerja - volja

22.10.2019 15:56:14:
Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih

22.10.2019 15:56:39:
Vlada sprejela predlog novele Zakona o urejanju trga dela

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT