Pogosta vprašanja glede napotenih delavcev

Rubrika: Plače in delovna razmerja print Natisni

Izbrali smo nekaj pogostih vprašanj na temo napotenih delavcev.

Slovenska družba najame drugo slovensko družbo, da za njo opravi delo v Avstriji. Koga naj navedemo kot naročnika na vlogi za izdajo potrdila A1 glede na to, da ste obe družbi s sedežem v Sloveniji?

Kot naročnika na vlogi za izdajo potrdila A1 navedete slovensko družbo, ki vas je najela za izvedbo posla.

Slovenski serviser v enem dnevu obišče tri stranke v Avstriji. Ali je mogoče za ta dan pridobiti A1 z navedbo vseh obiskanih strank (bodisi po 12, bodisi po 13. členu Uredbe)? Avstrijci namreč to zahtevajo.

Na podlagi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17) ni mogoče pridobiti potrdila A1 za več lokacij oziroma več potrdil A1 za različne lokacije v istem obdobju. Za zagotovitev možnosti opravljanje dela na opisan način je potrebno pridobiti potrdilo A1 na podlagi 13. člena Uredbe (ES) št. 883/2004, ki omogoča opravljanje dela na več lokacijah in različnih državah članicah EU.

Imamo kakšno zagotovilo, da bodo gostujoče države sprejele A1?

Sprejetje ali zavračanje obrazcev A1, ki jih je izdal slovenski pristojni organ, ni v pristojnosti tujih nadzornih organov. V primeru dvoma lahko o tem obvestijo ZZZS, ki bo v tem primeru ponovno preveril pogoje pod katerimi je bilo potrdilo A1 izdano.

Posameznik je napoten ne delo v povezano družbo v Švici za eno leto, za kar pridobi A1 obrazec na podlagi 12. člena Uredbe. Posameznik tam dela v regijskem centru za notranjo revizijo družb v skupini, kjer se uči notranje revizije – v sklopu tega hodi s kolegom iz Švice tudi na teren v povezane družbe v ZDA, Švico, Avstrijo, Italijo. Storitev notranje revizije se zaračunava povezanim družbam. Ali je na podlagi dosedanjih razlag to sploh mogoče in če da, kakšen A1 obrazec bi posameznik moral pridobiti?

Na podlagi potrdila A1, izdanega na podlagi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17), je mogoče opravljati delo izključno na eni lokaciji.

Izhajajoč iz vašega opisa bi v predmetnem primeru predlagali preučitev možnosti pridobitev potrdila A1 na podlagi 13. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 za opravljanje dela delavca v povezanih družbah v Švici, Avstriji in Italiji, medtem ko bi bilo za opravljanje dela delavca v Ameriki potrebno skleniti ustrezno komercialno zavarovanje, glede na predpise ZDA.

Glede na to, da Zakon o čezmejnem opravljanju storitev ne velja za tretje države, kje je tu ločnica med službeno potjo in napotitvijo?

Pri razlikovanju med službeno potjo in napotitvijo kraj opravljanja dela v tujini (EU, tretje države) ni relevantna okoliščina.

Več odgovorov ...

Posameznik, zaposlen v Slovenski družbi, gre v Avstrijo, kjer se pogaja za prodajo izdelkov družbi X v Avstriji. Na sestanku se dogovorijo za pogodbeno ceno in pogoje prodajne pogodbe, sama prodajna pogodba pa se podpiše naknadno in pošlje po pošti. Izdelki se dobavijo naknadno na podlagi naročila družbe X. Ali se omenjeni sestanek šteje za službeno pot ali napotitev? Skladno s pojasnilom MDDSZ se namreč za sestanek ne bo zaračunal Družbi X, naročnika storitve ni, vprašanje glede konkuriranja na trgu pa ostaja odprto.

Ali je delavec upravičen do povračila potnih stroškov, ki mu nastanejo (na primer: letalska karta, javni prevoz, gorivo za lastno vozilo) v zvezi z napotitvijo na delo na delo v tujino, in kako se pravilno obračunajo stroški?

Ali se krajše napotitve obravnavajo enako kot službene poti?

Uporabo instituta začasne napotitve delavca na delo v tujino je potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej. Glede na zakonsko ureditev in relevantno sodno prakso menimo, da z delovnopravnega vidika časovna komponenta ni relevanten razločevalni kriterij, pač pa je potrebno upoštevati samo vsebino dela.

Ali gre v konkretnem primeru za napotitev ali službeno pot?

V katerem primeru je med eno in drugo napotitvijo potrebna vmesna prekinitev?

Ali mora biti kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi natančno določen oziroma ali ga je mogoče določiti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi?

Kdaj govorimo o daljši napotitvi delavca na delo v tujino?

Ali je potrebno delavcu, ki je napoten na delo v tujino, v času, ko dela v tujini, zagotavljati tudi prost dan na dan slovenskega praznika, ki je dela prost dan?

Delavec in delodajalec se imata glede praznikov in dela prostih dni možnost dogovoriti bodisi za praznovanje ob praznikih države gostiteljice bodisi za praznovanje praznikov države, iz katere delavec prihaja, možno pa se je seveda dogovoriti tudi za oboje.

Ali se čas potovanja v tujino, v primeru napotitve na delo v tujino, šteje v delovni čas?

Predpisi katere države se upoštevajo pri določitvi trajanja delovnega časa napotenega delavca?

Ali je potrebno v času napotitve upoštevati kolektivne pogodbe države, v katerih napoteni delavci začasno opravljajo delo?

Ali lahko delodajalec za opravljanje čezmejnih storitev napoti delavca, s katerim ima sklenjeno podjemno pogodbo?

Ali lahko delavce napotimo na delo v drugo državo članico EU, kjer bodo z opremo naročnika in pod njegovim vodstvom opravljali storitev, za katero smo kot podjetje registrirani?

Kakšna pravila veljajo za delavce v mednarodnem cestnem prometu?

Ali mora delodajalec ob napotitvi delavca v tujino javiti spremembo zavarovalne podlage na ZZZS?

Ali se v postopku pridobivanja potrdila A1 pogodba o izvajanju storitev lahko predloži v tujem jeziku?

V Nemčijo nameravamo napotiti delavce, med katerimi so nekateri državljani Bosne in Hercegovine, ki imajo v Sloveniji veljavna dovoljenja za prebivanje in delo. Je potrebno za te delavce uredite še kaj dodatnega, poleg tistega kar moramo urediti za delavce, ki so slovenski državljani?

Sem samostojni podjetnik in me zanima ali lahko kot podizvajalec drugega slovenskega podjetja skupaj z njimi opravljam delo v Avstrijo?

Ali morajo biti moji delavci zaposleni za polni delovni čas, da bi za njih pridobil potrdilo A1?

Katere določbe naj vsebuje akt o napotitvi, na podlagi katerega napotujemo delavca v povezano gospodarsko družbo?

Ali smo podvrženi vsem pravilom napotovanja delavcev na delo tudi v primeru, da naši napoteni delavci v drugi državi članici EU zgolj opravljajo delo in se dnevno vračajo v Slovenijo?

Na delo želimo napotiti naše delavce, ki so državljani tretjih držav. Ali velja v tem primeru kakšna posebnost v zvezi s potrdili A1?

Slovenska družba, ki ima neporavnane davčne obveznosti, ne more pridobiti potrdila A1, tudi če po plačilu obveznosti predloži potrdilo FURS, da nima davčnega dolga. Sprašujete, kako postopati v tem primeru, saj so pogoji za pridobitev obrazca A1 izpolnjeni.

Kaj se šteje kot prekinitev oz. krajša prekinitev za namene ZDoh-2, predvsem v primeru kratkih napotitev za namene opravljanja storitev (primer: delavec en teden prodaja izdelke na sejmu v Avstriji, potem jih pa dva tedna prodaja po Sloveniji, nato pa gre za dva tedna v Nemčijo)?

Ali so do davčnih ugodnosti po 44. in 45.a členu ZDoh-2 tako kot avtoprevozniki upravičeni tudi posamezniki, ki so zaposleni pri slovenskem delodajalcu za polni delovni čas in opravljajo regijsko funkcijo. Primer: posameznik je zaposlen za polni delovni čas v Sloveniji kot direktor kadrovske funkcije in vodi kadrovske oddelke v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, BiH in Bolgariji. V vsaki od teh držav opravlja delo 3 dni na mesec, preostanek pa v Sloveniji.

Ali je osnova za prispevke delavcev, ki imajo potrdilo A1 po 13. členu Uredbe (ES) št. 883/2004, plača za enaka dela v RS, ne pa tudi del plače za delo v tujini?

Kako predložiti REK obrazec za napotenega delavca, ki ima potrdilo A1 po 13. členu Uredbe (ES) št. 883/2004, glede na to, da v opisanem primeru zavarovalna podlaga ostaja 001.

Pogosta vprašanja v zvezi s postopkom pridobivanja potrdil A1 na podlagi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev:

Najpogostejše kršitve delodajalcev

Kaj lahko storim, če mi delodajalec ni zagotovil plačila za delo?

Če vam delodajalec ni izplačal plače, imate na voljo več možnosti. Izplačilo plače lahko zahtevate s tožbo proti delodajalcu na delovnem sodišču, pri tem pa velja, da je pisni obračun plače, ki ga izda delodajalec, verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga kar sodno izvršbo. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Če vam delodajalec:

ni izplačal plače vsaj dva meseca (ali pa je bila izplačana plača bistveno zmanjšana) oz.
vam dvakrat zapored ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko določenem oz. dogovorjenem roku oz.
vam več kot dva meseca ni zagotavljal dela in hkrati ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače oz.
vam tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost

potem imate v vseh zgoraj naštetih primerih možnost, da pod pogoji iz ZDR-1 izredno (brez odpovednega roka) odpoveste pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru vam bo moral delodajalec poleg zaostalih plač in prispevkov izplačati tudi odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Kršitev v zvezi z opustitvijo izplačila plače pa lahko prijavite tudi na Inšpektorat RS za delo, ob tem pa je pomembno, da lahko inšpektor za delo, če ugotovi kršitve glede izplačila plače, delodajalca za storjeni prekršek le sankcionira, ne more pa s svojimi ukrepi doseči dejanskega izplačila plače. To lahko stori le delovno sodišče.

Kaj lahko storim, če me je delodajalec odpustil brez razloga ali brez kakršnih koli dokumentov?

Če vam je delodajalec neutemeljeno odpovedal pogodbo o zaposlitvi oz. je to storil kar ustno, brez posebnega postopka ali dokumentov, lahko s tožbo pred delovnim sodiščem v roku 30 dneh od vročitve odpovedi oz. v 30 dneh od dneva, ko ste izvedeli za kršitev svoje pravice, zahtevate ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti namreč v vsakem primeru pisna in ustrezno vročena delavcu, pred njo pa mora delodajalec izpeljati ustrezni postopek, ki ga predvideva zakon. Če delodajalec tega ni storil, lahko takšno ravnanje prijavite tudi na Inšpektorat RS za delo. Če bo inšpektor ugotovil kršitev glede postopka oz. same vročitve odpovedi, bo delodajalca lahko sankcioniral za prekršek, ne bo pa mogel s svojimi ukrepi doseči razveljavitve odpovedi. Slednje je le v izključni pristojnosti delovnega sodišča.

Kaj lahko storim, če mi delodajalec ni zagotovil vrnitve v domovino?

Če delodajalec delavcu po prenehanju opravljanja dela v tujini ne zagotovi vrnitve v Slovenijo, predstavlja takšno ravnanje prekršek, zato lahko delavec to kršitev prijavi na Inšpektorat RS za delo. Po vrnitvi v domovino lahko nato delavec toži delodajalca za povrnitev stroškov, ki jih je imel z vrnitvijo, in za povrnitev škode zaradi prestanih nevšečnosti.

Če se delavec znajde sam v tujini brez možnosti oz. sredstev za vrnitev v domovino, se lahko obrne tudi na diplomatsko predstavništvo RS (npr. veleposlaništvo ali konzulat). Na diplomatskem predstavništvu mu lahko izdajo dokument za vrnitev v Slovenijo (npr. potni list za vrnitev ali osebno izkaznico) in se lahko povežejo z delavčevimi svojci oz. s pristojnim Centrom za socialno delo, če delavec nima drugih možnosti oz. si ne more sam plačati vrnitve v domovino. Če v državi, v kateri se znajde delavec, ni slovenskega predstavništva, se lahko obrne na diplomatsko predstavništvo katere od drugih držav članic EU, kjer mu lahko izdajo t.i. »emergency travel document«.

Najpogostejše kršitve delavcev

Kaj lahko storim, če delavec ne pride na delo?

Če delavec ne pride na delo in ne opraviči svojega izostanka, predstavlja takšno ravnanje kršitev pogodbenih obveznosti, k izpolnjevanju katerih se je delavec zavezal s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, kako ima kršitve obveznosti iz delovnega razmerja opredeljene delodajalec v svojih splošnih aktih, lahko delavcu v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti v skladu s pravili disciplinskega postopka (če jih ima delodajalec predhodno opredeljene) izreče disciplinsko sankcijo, vendar ta ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca. Če je delodajalcu zaradi delavčevega neopravičenega izostanka nastala škoda, mu jo mora delavec povrniti - seveda po predhodno izvedenem postopku, v katerem se ugotavlja višina nastale škode, odgovornost zanjo in storilec.

Neopravičen izostanek z dela pa je tudi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in sicer lahko delodajalec izredno (brez odpovednega roka) odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pred odpovedjo mora delodajalec izvesti posebni postopek in paziti na roke, ki so v primeru izredne odpovedi relativno kratki. V tem primeru delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.

Kaj lahko storim, če delavec opravlja delo nestrokovno, nepravočasno in z napakami?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kakšni so razlogi, da delavec opravlja svoje delo na opisan način. Če gre za disciplinske kršitve, lahko delodajalec sproži disciplinski postopek zoper delavca. Prav tako lahko (v posebnem postopku) od njega zahteva odškodnino, če je z delavčevim ravnanjem (ali z opustitvijo) nastala delodajalcu škoda.

Če so razlogi za delavčevo nestrokovno oz. nepravočasno delo zdravstvene narave, pa lahko delodajalec delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, in sicer:

pri zmanjšani delovni zmožnosti,
po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in kjer obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca,
če gre za delavce, ki so bili v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat.

Pooblaščeni zdravnik mora v desetih dneh posredovati delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Na njegov predlog se lahko (v soglasju z delavčevim osebnim zdravnikom) začne tudi postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja za delavca. Rezultate zdravniškega pregleda mora delodajalec nato upoštevati in delavcu zagotoviti takšno delo, ki mu ne bo poslabšalo zdravstvenega stanja. Če takšnega dela nima, lahko začne s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali invalidnosti, če gre za delavca, ki ima status invalida. V slednjem primeru mora delodajalec predhodno, pred odpovedjo, pridobiti tudi mnenje posebne komisije.

Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, pa je tudi razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Pred takšno odpovedjo mora delodajalec izvesti posebni postopek, določen v ZDR-1.

Kaj lahko storim, če delavec ne upošteva navodil delodajalca?

Podobno kot smo navedli pri prejšnjem vprašanju, lahko delodajalec tudi v tem primeru zoper delavca sproži disciplinski in odškodninski postopek. Poleg tega lahko izvede postopek pred odpovedjo in poda odpoved bodisi zaradi razloga nesposobnosti bodisi zaradi krivdnega razloga (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja). Neupoštevanje navodil delodajalca pa lahko pri določenih delih in v nekaterih okoliščinah tudi ogrozi zdravje oz. življenje delavca in njegovih sodelavcev oz. ostalih ljudi. Zato ima delodajalec v primeru hujših kršitev delovnih obveznosti tudi možnost, da delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu s postopkom, ki ga predvideva ZDR-1. Delodajalec lahko ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih.

Vir: napotenidelavci.si

Ključne besede:
napoteni delavci
A1
obrazec A1
potrdilo A1
delo v tujini
pogosta vprašanja

Objavite na Facebooku

RSS rubrike Plače in delovna razmerja!