Inšpektorat RS za delo bo v sodelovanju s Finančno upravo (FURS) po 1. juliju začel z množično in usmerjeno akcijo nadzora nad izplačilom regresa.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov.

Plačilo za delo je neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Tako letni dopust kot pravica do regresa sta izborjeni delavski pravici.

Inšpektorat zato tudi v letu 2022 nadaljuje s poostrenim nadzorom glede izplačila regresa ter glede izplačila plače in minimalne plače. Od 1. julija do konca leta pa bodo izvajali dodatno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ureja izplačilo regresa. Inšpektorat pri tem sodeluje tudi s Finančno upravo RS.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.

Najbolj pogosta vprašanja in odgovori glede izplačila regresa in letnega dopusta

Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti