Kratka predstavitev nekaterih posebnosti delovnopravnega položaja zaposlenih osebnih asistentov s poudarkom na spremembah, ki veljajo od 1. 3. 2022 naprej.

Sprejem novele Zakona o osebni asistenci¹ in novega Pravilnika o osebni asistenci² je kot vsake spremembe na tem področju do sedaj dvignil veliko prahu in nezadovoljstva tako na strani uporabnikov, kot tudi zaposlenih osebnih asistentov. Odprava določenih pomanjkljivosti je bila nedvomno potrebna in kot takšna dobrodošla, predvideno krčenje stroškov za nekatere delovnopravne pravice osebnih asistentov pa je bilo v predlogu Pravilnika že skoraj radikalno. Sprejet Pravilnik je zadeve nekoliko uravnovesil. Članek je namenjen kratki predstavitvi nekaterih posebnosti delovnopravnega položaja zaposlenih osebnih asistentov s poudarkom na spremembah, ki veljajo od 1. 3. 2022 naprej.

Osebna asistenca je pri nas zakonsko urejena od leta 2019. Uporabnikom, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje omogoča pomoč pri izvajanju aktivnosti, ki jih zaradi invalidnosti ne morejo izvajati sami, a jih vsakodnevno potrebujejo, da lahko živijo neodvisno, aktivno in so enakopravno vključeni v družbo.³ Osebno asistenco izvajajo izvajalci osebne asistence,⁴ sredstva za izvajanje pa se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Osebni asistenti z izvajalcem osebne asistence sklenejo pogodbo o zaposlitvi, višino upravičenih stroškov, povezanih z njihovim delom pa določi ministrstvo, kot neposredni financer osebne asistence. Posledično Izvajalci osebne asistence kot delodajalci svojim zaposlenim ne morejo povsem samostojno določiti višine plače in ostalih povračil stroškov v zvezi z delom, temveč se morajo držati s strani ministrstva predpisanih okvirjev. Pri tem je potrebno poudariti, da ministrstvo v svojih aktih (v tem primeru Pravilniku) ne ureja delovnopravnih pravic osebnih asistentov, temveč samo upravičeno višino stroškov, ki jih izvajalci lahko izplačujejo. Izvajalci osebne asistence morajo zato v svojih internih aktih pravice najprej ustrezno urediti, da jih nato lahko izplačujejo v predvidenih višinah. Kljub temu, da je osebna asistenca v celoti financirana iz proračuna RS, osebni asistenti niso javni uslužbenci in za njih ne veljajo dotične kolektivne pogodbe s tega področja. Pred spremembo Pravilnika so se za povračilo stroškov povezanih z delom sicer uporabljale višine, določene v Kolektivni pogodbi za javni sektor,⁵ kar je lahko zmotno pripeljalo do stališča, da se slednja uporablja v celoti, tudi iz vidika drugih pravic (denimo določitve števila dni letnega dopusta).

V novem Pravilniku, ki velja in se uporablja od 1. 3. 2022 naprej, se je kot upravičen strošek določila nova osnovna plača osebnih asistentov, in sicer v višini 25. plačnega razreda, kot velja za javni sektor,⁶ oziroma v višini 26. plačnega razreda za vse tiste, ki neprekinjeno delajo pri izvajalcih osebne asistence tri leta ali več.⁷ Določila se je tudi višina dodatkov, in sicer:

• dodatek za delovno dobo,
• dodatki za delo v posebnih pogojih, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (dodatek za nočno delo, za delo v nedeljo, za delo na praznike, za nadurno delo, za popoldansko delo, za delo v deljenem delovnem času),
• dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti za osebne asistente za čas, ko izvajajo storitve osebne asistence z uporabniki, ki z zdravstveno dokumentacijo izvajalcu osebne asistence izkažejo, da imajo diagnosticirano amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), ali se hranijo preko perkutane endoskopske gastrostome ali preko nazogastrične sonde, ali imajo traheostomo, ali potrebujejo dihalni aparat 24 ur na dan, ali komunicirajo neverbalno preko komunikatorja.

Nadalje Pravilnik določa v kakšni višini se lahko povrne strošek prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na in iz dela, stroški službenih poti, višina regresa, jubilejnih nagrad in odpravnin. Pri tem velja opozoriti, da lahko mesečni znesek povračila stroškov prevoza na delo in z dela znaša največ četrtino zneska minimalne plače, razen v izjemnih primerih na strani uporabnika, ki jih predhodno odobri ministrstvo.⁸

Izvajalci osebne asistence so zaradi opisanih sprememb morali spremeniti ali sprejeti nove interne akte, v katerih so uredili pravico do dodatkov, ki jih lahko izplačujejo svojim zaposlenim, osebnim asistentom pa že zaradi spremembe osnovne plače ponuditi v podpis novo pogodbo ali aneks k sklenjeni pogodbi. Ker so izvajalci v celoti vezani na s strani ministrstva predpisane upravičene stroške, povezane z izvajanjem osebne asistence, v svojih internih aktih ali v pogodbi o zaposlitvi teh pravic iz vidika višine ne morejo urediti ugodnjene, kot je predpisano, saj jim ministrstvo višjih stroškov ne prizna in šteje, da so v takšnem primeru sredstva porabljena neupravičeno. Izvajalec lahko ponudi več le v primeru, če ima na voljo dodatna sredstva, ki niso pridobljena iz naslova izvajanja osebne asistence, vendar so takšni primeri v praksi redki.

Opombe:

1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci (ZOA-B), Uradni list RS, št. 172/21, v nadaljevanju ZOA.

2 Pravilnik o osebni asistenci, Uradni list RS, št. 26/22, v nadaljevanju Pravilnik.

3 Tako prvi odstavek 2. člena ZOA.

4 Ki morajo biti vpisani v register izvajalcev osebne asistence in imajo z ministrstvom sklenjeno veljavno pogodbo o izvajanju osebne asistence.

5 Na katero se je skliceval predhodno veljavni Pravilnik o osebni asistenci in sklenjene pogodbe z ministrstvom.

6 Predhodno je bila osnovna plača osebnih asistentov upravičena v višini 23. plačnega razreda.

7 Glede upravičenih stroškov povezanih z delom glej 28. člen Pravilnika.

8 Glej 11. točko 2. odstavka 28. člena Pravilnika.