Od 1. januarja 2015 je vstop v obvezno socialno zavarovanje za polni zavarovalni čas in s tem povezano plačevanje prispevkov poenoteno za vse posameznike, tudi za študente, ki se odločijo za podjetniško pot. Tudi z vidika davkov ni razlik v »statusu« posameznika. Študent s.p. je torej obravnavan enako kot vsaka druga samozaposlena oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost.

Študent, ki se odloči za s.p., obdrži študentski status po ZVis, izgubi pa nekatere druge pravice, ki sicer pripadajo študentom, kot so npr. štipendije, subvencionirana prehrana idr. Za razliko od študentov pa to ne velja za dijake, ki z registracijo s.p. ali vstopom v delovno razmerje, izgubijo status dijaka po ZPSI-1.

V članku pojasnjujemo:

• kakšen je postopek registracije študenta – samostojnega podjetnika,
• katere so njegove davčne obveznosti,
• obvezno zavarovanje in prispevke za socialno varnost
• kako status samostojnega podjetnika vpliva na nekatere druge pravice, ki so sicer povezane s statusom študenta.

ŠTUDENT PODJETNIK – S. P.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Študent, ki se odloči za podjetništvo, lahko dejavnost opravlja kot samozaposlena oseba, ne da bi izgubil status študenta (prenehanje statusa študenta ureja 70. člen Zakona o visokem šolstvu), vendar pa izgubi nekatere druge pravice.

POSTOPEK REGISTRACIJE "ŠTUDENTSKEGA S. P."

1. vpis v Poslovni register

ZGD-1 določa, da lahko podjetnik začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS). Vpis podjetnika in vseh sprememb podatkov lahko brezplačno opravimo:

• prek državnega portala SPOT (E-VEM), če imamo v spletnem brskalniku nameščeno eno od kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov overiteljev SIGEN-CA, POŠTA®CA, AC-NLB, HALCOM (>http://evem.gov.si/evem/infoNavodila.evem),
• osebno na SPOT (VEM) točkah s predložitvijo osebnega dokumenta in davčne številke (seznam točk je dostopen na naslovu: >http://evem.gov.si/evem/infoVstopneTocke.evem)

Na SPOT (VEM) točkah opravijo brezplačno tudi vpis v davčni register z vsemi zahtevanimi podatki, o katerih pišemo pod b.).

Bodočim študentom - podjetnikom priporočamo, da pridobijo in namestijo eno od kvalificiranih digitalnih potrdil, saj ga bodo potrebovali pri nadaljnjem poslovanju.

Preden se odločimo za registracijo razmislimo o dejavnosti(h), ki jo (jih) bomo opravljali. Seznam dejavnosti najdemo v Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008). Šifrant SKD 2008 in pojasnila najdemo na spletnem naslovu: https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/dejavnosti-skd/. Število dejavnosti, ki jih lahko ob registraciji navedemo je sicer neomejeno, vendar priporočamo, da se navaja tiste, ki jih bomo dejansko opravljali, saj lahko dejavnosti brezplačno dodajamo naknadno. V kolikor navedemo več dejavnosti, moramo med registriranimi dejavnostmi izbrati glavno dejavnosti. To je dejavnost, s katero bomo ustvarili pretežni del prihodkov oz. dodane vrednosti.

Poleg tega vas moramo opozoriti, da za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti potrebujemo dodatna dovoljenja oz. moramo izpolnjevati posebne pogoje. Če bomo opravljali obrtno dejavnost ali dejavnost domače in umetnostne obrti bomo pravico za opravljanje dejavnosti pridobili na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Obrtne dejavnosti so določene v Obrtnem zakonu (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 102/07, 30/13 in 36/13 – popr.). Za nekatere dejavnosti moramo izpolnjevati posebne pogoje. Na spletni strani https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/dejavnosti-skd/ najdemo tudi informacije o zahtevanih pogojih za opravljanje posameznih vrst dejavnosti.

Bodoči podjetnik mora določiti tudi sedež dejavnosti. To je kraj, ki je kot sedež vpisan v register in je lahko naslov stalnega ali začasnega prebivališča, naslov staršev, naslov drugega podjetja … Načeloma je to kraj, kjer se dejavnost opravlja oz. kraj, kjer se v glavnem vodijo posli ali kraj kjer deluje poslovodstvo družbe oz. v vašem primeru nosilec s.p. V zvezi s tem izpostavljamo, da je potrebno ob registraciji podjetja na SPOT (VEM) točki priložiti poseben obrazec, ki je podpisan in overjen s strani lastnika nepremičnine.

Morda ne bo odveč še nekaj navodil v zvezi s firmo, imenom, s katerim podjetnik posluje. Sestavljeno je iz imena in priimka podjetnika, dodatnih sestavin imena, označbe s.p., ter opisa dejavnosti. Glede dodatnih sestavin imena lahko v aplikaciji za kontrolo fantazijskega imena preverimo, da se to ime jasno razlikuje od že obstoječih fantazijskih imen družb oz. podjetnikov. To lahko storimo na spletni povezavi: http://www.ajpes.si/prs/fant_default.asp

2. Vpis v davčni register in davek iz dejavnosti

Na podlagi podatkov iz PRS izvede davčni urad vpis v davčni register po uradni dolžnosti. Kljub temu pa mora študent podjetnik najkasneje v 8 dneh po vpisu v PRS, sporočiti davčnemu uradu podatke, ki jih zahteva obrazec DR-03 (https://edavki.durs.si/OpenPortal/Dokumenti/dr_03.i.sl.pdf). Če se odločimo za registracijo dejavnosti na vstopni točki SPOT (VEM) lahko zahtevane podatke sporoči hkrati s prijavo za vpis v PRS.

Dohodki, ki jih fizična osebe doseže z opravljanjem dejavnost so obdavčeni kot dohodek iz dejavnosti - z dohodnino. Do 31.3. za preteklo leto je potrebno FURS prek sistema eDavki predložiti obrazec DDD-DDD. Dohodnina oz. davek iz dejavnosti se odmerja od davčne osnove. Davčno osnovo lahko ugotavljamo na dva načina:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, ali
• z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Če se odločimo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, moramo v 8 dneh od vpisa v register oz. ob predložitvi prijave za vpis v davčni register davčnemu organu predložiti obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije. Višina akontacije je odvisna od predvidenega dobička, ki se obdavči po progresivni dohodninski lestvici (16 %, 26 %, …). Predhodna akontacija se plačuje v mesečnih ali trimesečnih obrokih, odvisno od izračunanega zneska akontacije (mejna vrednost je 400 evrov). Predhodno akontacijo je potrebno plačati do 10. v mesecu za pretekli mesec oz. za preteklo trimesečje. Akontacijo davka iz dejavnosti nakažete na prehodni davčni podračun – proračun države, številka SI56 01100-8881000030, model 19, sklic vaša davčna številka – 40002.

Druga možnost je ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V tem primeru moramo v 8 dneh od vpisa v register oz. ob predložitvi prijave za vpis v davčni register pri davčnem organu opraviti priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki (https://edavki.durs.si/OpenPortal/Dokumenti/ddd_ddd_pri_n_z.i.sl.pdf). Izračunati moramo predvideno davčno osnovo, višino akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ob začetku opravljanja dejavnosti (Priloga 1¹) in jo predložiti FURS ob začetku opravljanja dejavnosti. Ugotavljanje davčne obveznosti in višine akontacije davka je namreč obveznost vsakega davčnega zavezanca. V zvezi s tem načinom ugotavljanja davčne osnove bi izpostavili sledeče:

• normirani odhodki se priznajo v višini 80 % prihodkov, vendar največ 80.000,00 EUR pod pogojem, da je v posameznem davčnem letu vsaj 1 oseba zavarovana za polni zavarovalni ali delovni čas 5 mesecev neprekinjeno
• stopnja davka je 20%
• obdavčitev je dokončna (cedularna), zato ni možno uveljavljati davčnih olajšav - splošne olajšave, olajšave za vzdrževane člane
• edini pogoj za vstop med »normirance« so prihodki, ki ne smejo presegati 50.000,00 EUR – izjema so t.i. začetniki
• obvezen izstop – v 2 zaporednih davčnih letih prihodki presežejo 300.000,00 EUR oz. povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih obdobij preseže 150.000 EUR.

Če z opravljanjem dejavnosti začenjamo na novo² je prihodkovni pogoj irelavanten. Enako velja tudi v primeru, da smo s poslovanjem začeli v drugi polovici leta in se v naslednjem letu odločimo za t.i. normirane odhodke. Če pa že poslujemo pa lahko priglasimo ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki le pod pogojem, da prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju v predhodnem davčnem letu niso presegli 50.000,00 EUR. Od prihodkov je odvisno, koliko časa smo lahko »normiranci«. Na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi odhodki morajo preiti tisti zavezanci, katerih računovodski prihodki v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju presežejo 150.000,00 EUR (skupaj v 2 zaporednih letih 300.000,00 EUR). Gre za t.i. obvezno prenehanje. Obstaja tudi t.i. prostovoljno prenehanje ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki. Če se zavezanec odloči, da bo prešel na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi odhodki, mora do poteka roka za predložitev davčnega obračuna (31. marec) o tem obvestiti FURS. Normiranci so podrobneje obravnavani v posebnem e-seminarju.

Način ugotavljanja davčne osnove lahko spreminjamo, vendar ne med davčnim letom.

3. Način vodenja poslovnih knjig

Vodenje poslovnih knjig je odvisno od načina ugotavljanja davčne osnove.

Če se odločimo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, moramo sprejeti še odločitev o vodenju poslovnih knjig in o tem najkasneje v 8 dneh po začetku poslovanja obvestiti davčni organ. Tako namreč določa Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Pri tem se lahko odločimo za sistem dvostavnega ali enostavnega knjigovodstva.

Za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva se lahko odloči podjetnik, če v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh izmed naslednjih meril:

• povprečno število delavcev ne presega tri,
• letni prihodki so nižji od 50.000 eurov,
• povprečna vrednost aktive (vseh sredstev) izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta ne presega 25.000 eurov.

Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodi poslovne knjige tudi podjetnik začetnik, če ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Med letom se izbran sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti. O spremembi vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) moramo obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto.

Vodenju evidenc pa se ni možno izogniti niti v primeru ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki. Letnih poročil za javno objavo (bilanca stanja, izkaz uspeha) sicer ni potrebno oddajati, je pa potrebno določene evidence voditi za davčne namene. Do 31. marca morajo tudi normiranci FURS predložiti obračun davka iz dejavnosti in izračunati akontacijo dohodnine za tekoče davčno leto. Pri vodenju evidenc je potrebno upoštevati pravila računovodenja kot jih predpisujejo Slovenski računovodski standardi in aktualno davčno zakonodajo. Zakon o davčnem postopku namreč določa, da morajo normiranci za davčne namene voditi poslovne knjige in evidence skladno z določili Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Obvezno moramo voditi 2 evidenci – to sta evidenca knjigovodskih listin in evidenca osnovnih sredstev. Evidenca nabave in porabe pijač in živil pa je predpisana le za fizične osebe, ki opravljajo slaščičarsko ali gostinsko dejavnost.

4. Transakcijski račun

Od 1. 1. 2016 dalje ni zakonske podlage, ki bi samostojnim podjetnikom naložila ločene TR za osebne in poslovne namene. To pomeni, da se osebni račun lahko uporabi tudi za poslovne namene in je javno dostopen (Ajpes), če izbrana banka to omogoča.

5. Davek na dodano vrednost

Obračunavanja DDV so oproščeni t.i. mali davčni zavezanci. Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih. To so tisti davčni zavezanci, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne presežejo oz. ni verjetno, da bodo presegli znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Mali davčni zavezanec se lahko prostovoljno vključi v sistem DDV, svojo izbiro pa mora vnaprej priglasiti davčnemu uradu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

Ne glede na višino obdavčljivega prometa so glede obveznosti identifikacije za DDV posebnosti pri poslovanju z državami članicami EU (atipični DDV zavezanec).

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke (DDV-P2 ali DDV-P3) mora davčni zavezanec predložiti v elektronski obliki prek sistema eDavki. Davčni urad vam na podlagi zahtevka izda odločbo, na podlagi katere postanete davčni zavezanec, identificiran za DDV. Identifikacijska številka za DDV je davčna številka s predpono SI.

OBVEZNO ZAVAROVANJE IN PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Po 15. členu ZPIZ-2 se morajo kot samozaposlene osebe obvezno zavarovati tiste osebe, ki v RS samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost. Študent, ki se odloči za podjetništvo po ZPIZ-2, izpolnjuje pogoje za vstop v obvezno socialno zavarovanje.

Načeloma velja, da se samozaposleni zavarujejo za polni zavarovalni čas (40 ur). Krajši zavarovalni čas je možno kombinirati le z delovnim razmerjem, sklenjenim za krajši delovni čas od polnega.

Študenti, ki se odločajo za podjetništvo so torej postavljeni v enak položaj kot ostale fizične osebe. To pomeni, da morajo vložiti prijavo v obvezno socialno zavarovanje. Podatke prijavijo na obrazcu M-1³, v osmih dneh od nastanka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Prijavo vložijo pri ZZZS ali ob registraciji na SPOT (VEM) točki.

Za samostojne podjetnike oz. osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost, pride v poštev zavarovalna podlaga s šifro 005, za osebe, ki opravljajo poklicno oz. drugo dovoljeno dejavnost (npr. odvetniki, notarji, samostojni kulturni delavci ipd.) pa šifra 019. Obe zavarovalni podlagi vključujeta vse štiri vrste socialnih zavarovanj:

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ)
• zdravstveno zavarovanje (ZZ)
• zavarovanje za brezposelnost (ZPB)
• zavarovanje za starševsko varstvo (SV)

Stopnje in višine prispevkov zanje so določene v Zakonu o prispevkih za socialno varnost. V tabeli smo pripravil pregled vrst zavarovanja, stopenj in vplačilnih računov.

Osnova za izračun prispevkov za socialno varnost in oprostitev ob prvem vpisu v PRS

Znesek, od katerega s.p. plačujejo prispevke, se imenuje zavarovalna osnova, ki se določa individualno, vsako leto. Velja, da se zavarovalna osnova na novo določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec april (izjema je leto 2022 - najpozneje za mesec maj).

Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Izračun zavarovalne osnove oz. dobička določa 3. člen Pravilnika o določanju zavarovalne osnove. Na podlagi podatkov iz obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (npr. leto 2021) se dobiček za zavarovalno osnovo določi tako, da se znesku razlike med davčno priznanimi prihodki in (normiranimi) odhodki prišteje znesek obračunanih prispevkov za socialno zavarovanje. Tako izračunan dobiček znižamo za 25 % in dobimo »letni dobiček«. »Letni dobiček« delimo še s številom mesecev poslovanja in dobimo mesečno zavarovalno osnovo.

Novoustanovljeni s.p. za prvo leto običajno določijo najnižjo zavarovalno osnovo, ki je enaka 60 % zadnje znane PP v RS, preračunane na mesec. Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih od vključno februarja 2022 je enaka 1.181,75 EUR, najnižji prispevki pa znašajo 451,41 EUR.

Za s.p., ki se po 1.7.2013 prvič vpišejo v poslovni ali drug register, velja določba 145. člena ZPIZ-2, ki omogoča 24-mesečno delno oprostitev plačevanja prispevkov za PIZ (15,50 % in 8,85 %) :

- 50 % za prvih 12 mesecev poslovanja po prvem vpisu v PRS ali drug register

- 30 % za naslednjih 12 mesecev

Razliko do polnega zneska prispevkov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje krije Republika Slovenija iz proračunskih sredstev.

Zavarovalno osnovo lahko enkrat v letu spremenimo. Zavarovalna osnova se lahko zniža do 20 %, poveča pa do 3,5 kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Znižana in poveča zavarovalna osnova veljata do določitve nove zavarovalne osnove.

Obrazci za FURS

Samozaposleni prek sistema e-davki predložijo obračun prispevkov na obrazcu OPSVZ (Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike). Zanje velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci. Rok za predložitev obračuna in plačilo prispevkov je 15. v mesecu za pretekli mesec, rok za plačilo pa 5 dni kasneje. Višino prispevkov mesečno objavlja DURS:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/prispevki_za_socialno_varnost/osnove_za_placilo_ter_zneski_prispevkov_za_socialno_varnost/

VPLIV NA DRUGE PRAVICE

1. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

"Študentski s.p." vpliva na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ker se mora študent s.p. prijaviti v obvezno ZZ, ne more več »koristiti« zavarovanja kot družinski član tudi, če še ni dopolnil 26. let, saj je obvezno zdravstveno zavarovan kot samozaposlena oseba (ZZVZZ). To pomeni, da mora, v kolikor želi pridobiti pravice iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri eni od slovenskih zavarovalnic skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Mesečna premija znaša približno 35,00 EUR na mesec.

2. Vzdrževani član po ZDoh-2

Študent, ki začne opravljati dejavnosti, se po 115. členu ZDoh-2 ne šteje za vzdrževanega družinskega člana, zato starši zanj ne morejo več uveljavljati posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po 114. členu ZDoh-2. Ta je za leto 2022 določena v višini 2.436,92 EUR.

3. Štipendija

Zakon o štipendiranju v 13. členu določa splošen pogoje za pridobitev štipendije (državne, kadrovske, Zoisove in druge). Poleg drugih pogojev upravičenci ne smejo opravljati samostojne registrirane dejavnosti.

4. Subvencionirana prehrana in bivanje

V skladu s 6. členom Zakona o subvencioniranju študentske prehrane so upravičenci do subvencionirane študentske se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ter niso v delovnem razmerju, ne opravljajo gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti oziroma poslovodne funkcije kot edini ali glavni poklic po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in niso prejemniki pokojnine, razen prejemniki družinske pokojnine.

Podobno velja za bivanje v študentskih domovih ali pri zasebnikih, ki ga ureja Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov in med drugimi pogoji določa, da študenti niso v delovnem razmerju ali samozaposleni,

5. Otroški dodatek

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 74. členu določa, da otroški dodatek ne pripada za otroka, ki opravlja samostojno dejavnost.

6. Pravica do pokojnine

Pravica do družinske pokojnine pripada otroku do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti določa 57. člen ZPIZ-2. Študent podjetnik nima več pravice do družinske pokojnine, ker se po ZPIZ-2 ne šteje več za osebo na šolanju. Šolanje je namreč po ZPIZ-2 opredeljeno kot čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih, in v katerem ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje. Ker študent s.p. izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje, se skladno s z ZPIZ-2 ne šteje za osebo na šolanju.

1 https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=dohodek_iz_dejavnosti_zacetek_fod

2 Zakon o dohodnini v 48. členu navaja okoliščine v katerih se šteje, da zavezanec ni na novo začel opravljati dejavnosti

3 https://zavezanec.zzzs.si/wps/wcm/connect/e2b74002-5f2c-415d-adaf-68ad6d288df4/Obrazec+M-1_i.pdf?MOD=AJPERES&CVID=n3NY6Ux&ContentCache=NONE&CACHE=NONE