Davčni zavezanec, ki mora za dobave blaga ali storitev, opravljene končnemu potrošniku na ozemlju Slovenije, izdati račun, mora račun v papirni obliki tudi izročiti kupcu, če kupec to zahteva, sicer pa se izročitev papirnatega računa za namene DDV načeloma ne zahteva. Seveda pa se lahko izdani račun v papirni obliki izroči kupcu - končnemu potrošniku tudi, če ga ta ne zahteva. Če končni kupec zahteva izročitev računa, mu ga davčni zavezanec izroči, razen v primeru računa za opravljeno dobavo, za katero je po DDV zakonodaji določena izjema od obveznosti izdajanja računov.

Če kupec potrebuje račun za druge namene, ne za namene DDV, bo tak račun najverjetneje zahteval (npr. če bo želel uveljavljati pravice, ki izhajajo iz druge zakonodaje, npr. zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov ali varstvo pacientovih pravic) na podlagi druge zakonodaje.

Kupec te svoje zahteve po izročitvi računa v papirni obliki ne rabi dodatno pojasnjevati davčnemu zavezancu. Načeloma kupec zahteva račun vsaj do takrat, ko račun plača.

Ne glede na to poenostavitev pa mora izdajatelj računa še vedno zagotavljati pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa, ne glede na to, ali ga izda v papirni ali v elektronski obliki, in sicer od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa. V primeru gotovinskega poslovanja po Zakona o davčnem potrjevanju računov - ZDavPR pa mora tak račun tudi davčno potrditi. 

Po DDV zakonodaji je enaka obravnava računov, izdanih v papirni ali elektronski obliki. Ker pa je za elektronski račun, ki je v skladu s 84. členom izdan in prejet v katerikoli elektronski obliki, določeno, da se mora prejemnik računa strinjati z uporabo elektronskega računa, ni podlage za njegovo zahtevo, da bi mu moral davčni zavezanec izročiti tiskan elektronski račun. Da lahko upoštevamo račun kot elektronski račun, še vedno velja, da mora biti izdan in prejet v kateri koli elektronski obliki zapisa, lahko je v obliki strukturiranih sporočil (kot je npr. XML) z zagotovljeno ustrezno vizualizacijo. Iz navedenega izhaja, da nov deseti odstavek 81. člena na to ne vpliva.

Za dobave, za katere je predpisana izjema od obveznosti izdajanja računov po 143. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, pa še vedno velja, da ni treba izdati računa.

Z določbo drugega odstavka 48. člena ZDDV-1M se razveljavi 17. člen ZDavPR, ki določa, da se z globo 40 evrov kaznuje za prekršek kupec blaga oziroma prejemnik storitev, če ne prevzame in zadrži računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora oziroma ga na zahtevo ne predloži pooblaščeni osebi, saj s spremembo ZDDV-1 računa v papirni obliki ne bo več treba izročiti kupcu, če kupec tega ne bo zahteval.

Navedeno se smiselno upošteva tudi pri 12. členu ZDavPR (ker če kupec računa ne prevzame, ga ni možno sankcionirati).

Primer:

Prodajalec (davčni zavezanec, identificiran za namene DDV) na ozemlju Slovenije proda blago kupcu - končnemu potrošniku. Kupec ne zahteva izročitve računa v papirni obliki. Prodajalec kupcu pove znesek za plačilo, izdani račun davčno potrdi (ker je plačan z gotovino po ZDavPR), kupcu pa ga ne izroči v papirni obliki. Ali je prav, da prodajalec kupcu ni izročil računa v papirni obliki?

Da, če kupec ni zahteval izročitve računa v papirni obliki.

Vprašanje: Kaj pa če bi bila v takem primeru prodajalec in kupec dogovorjena za izdajo računa v elektronski obliki (e-račun)?

Za račune, izdane v elektronski obliki, se nič ne spreminja (ne velja, da kupec lahko zahteva še njihovo izročitev v papirni obliki).

Video predstavitev:

V video posnetku generalni direktor Finančne uprave mag. Ivan Simič predstavlja, kaj prinaša sprememba zakona o DDV glede tiskanja računov in predstavlja primer uveljavljana garancije glede na spremembo zakona o DDV.

Vir