Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 28.8.2006 10:11:57

Novela zakona o izvršbi in zavarovanju

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Novela zakona o izvršbi in zavarovanju

Vlada RS je na seji 24. avgusta sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju. Glavni namen predlaganih sprememb zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi je pospešiti izvršilne postopke. Okoli 60% sodnih zaostankov danes namreč predstavljajo ravno zaostanki na področju izvršbe.

Predlagane rešitve v zakonu so delno posledica tudi twinning projekta »Zmanjševanje sodnih zaostankov na področju izvršbe«, ki poteka pri Vrhovnem sodišču RS. Glavni cilj twinning projekta je informatizacija izvršilnega postopka, z namenom poenostavitve in pospešitve izvršilnega postopka ter razbremenitve sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnih referentov predvsem v fazi dovolitve izvršbe.

S spremembami zakona se predlaga, da se bodo predlogi za izvršbo lahko vlagali na obrazcih, tako po pošti kot po elektronski poti, prilagati pa jim ne bo več treba nobenih listin in dokazov. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki predstavlja 80% celotnega pripada izvršilnih zadev, bo sklepe o izvršbi izdeloval informacijski sistem samodejno na enem centralnem sodišču v Sloveniji, ki bo krajevno pristojno tako za vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za izdajanje sklepov o izvršbi, kot tudi za vlaganje ugovorov zoper sklepe o izvršbi.

Zaradi doseganja večje učinkovitosti izvršbe, se s predlaganimi spremembami zakona spreminja tudi področje izvršiteljev. Ukinja se teritorialna pristojnost izvršiteljev, zaradi česar se pričakuje večja učinkovitost dela izvršiteljev. S predlogom zakona se znižuje zahtevana stopnja izobrazbe iz 7. na 5. stopnjo, s čimer se želi pridobiti večji krog kandidatov za izvršitelje, kar bi pripomoglo k učinkovitejši izvršbi. Upniki bodo v predlogu za izvršbo dolžni navesti izvršitelja, ki si ga bodo izbrali med vsemi izvršitelji v Sloveniji. Izbranega izvršitelja bo sodišče imenovalo za opravo neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Če upnik z izbranim izvršiteljem ne bo zadovoljen, ker le-ta ne bo opravljal neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja v rokih, ki mu jih določa zakon o izvršbi in zavarovanju ter podzakonski predpisi, bo lahko ves čas izvršilnega postopka predlagal sodišču njegovo odstavitev in določitev drugega izbranega izvršitelja. S predlaganim zakonom se zaradi pospešitve izvršilnih postopkov določajo tudi dodatni roki, v katerim morajo izvršitelji opraviti izvršilna dejanja.

Z ostalimi predlaganimi spremembami zakona se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki se je v praksi izkazala za neustrezno.

Spreminjajo se tudi nekatere določbe, s katerimi se bo izvršilni postopek tudi v fazi oprave izvršbe lahko pospešil, hkrati pa se bo sodišča razbremenilo določenih opravil.

Strokovni sodelavci bodo npr. lahko vodili naroke, razen narokov za javne dražbe, ki so bolj zahtevni. V izvršbah na premičnine, nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ter pri izpraznitvi in izročitvi nepremičnin, o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, s katerim se dolžnik strinja oziroma se o predlogu v času, ki mu ga določi izvršitelj za odgovor na predlog, ne izjavi, sodišču ne bo več treba izdajati posebnega sklepa o odlogu. Izvršitelj bo v spisu in v vpisniku označil čas odloga in z izvršilnimi dejanji nadaljeval po preteku tega časa. V primeru dolžnikovega nestrinjanja s predlogom za odlog, bi o tem odločilo sodišče.

Zaradi pospešitve postopka pa se predlaga tudi, da organizacija za plačilni promet, če na dolžnikovem računu najmanj tri mesece ni bilo nobenega priliva sredstev, sklep o izvršbi takoj po prejemu vrne sodišču. Skrajšanje enoletnega roka, v katerem organizacija za plačilni promet čaka na morebitni priliv sredstev na dolžnikov račun, na tri mesece, pa je predlagano zato, ker se je v praksi izkazalo, da dolžniki, ki na računu dalj časa nimajo sredstev, tudi pozneje na teh računih ne bodo imeli nobenega priliva sredstev oziroma sredstev v vezavi.

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT