Vlada je na svoji 104. redni seji, ki je potekala 25. novembra 2021, določila besedilo predlogov novele Zakona o finančni upravi in novele Zakona o davčnem postopku, ki ju je Ministrstvo za finance pripravilo v luči nadgradnje davčnega sistema. Vlada s predlogoma med drugim zasleduje izboljšanje pravne varnosti davčnih zavezancev in njihovo administrativno razbremenitev.

S predlogom novele Zakona o finančni upravi želi vlada izboljšati pravno varnost strank, udeleženih v postopkih finančne uprave, z možnostjo hitrejšega organiziranja dela notranjih enot finančne uprave pa povečati učinkovitost in kakovost delovanja finančne uprave.

Uvaja se kolegijsko odločanje uradnih oseb finančne uprave v najzahtevnejših davčnih postopkih. Po vzoru generalnega direktorja finančne uprave določa mandat za vodenje tudi za direktorje finančnih uradov.

Dopolnjujejo se tudi možnosti za odvzem pooblastil davčnemu inšpektorju s strani predstojnika, če inšpektor krši pravila vodenja in odločanja posameznega postopka ter če se ponavljajo nepravilnosti.

Z vidika jasnosti in s tem tudi pravne varnosti se dopolnjujejo pogoji za uvedbo finančne preiskave, po njenem zaključku pa se lahko opravi inšpekcijski nadzor.

Na predlog reprezentativnih sindikatov za uradne osebe se znova uvajajo značke, ki so del službene izkaznice.

S predlogom novele Zakona o davčnem postopku pa želi vlada izboljšati veljavno ureditev davčnega postopka v smeri lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi davčnih zavezancev.

Med predlaganimi ukrepi so:

• skrajšanje roka za odločitev o zavezujoči informaciji,
• možnost prevzema dokumentov s portala eDavki brez kvalificiranega digitalnega potrdila,
• možnost odloga izvršbe do vročitve odločitve o pritožbi tudi na zahtevo zavezanca,
• povečanje števila obrokov plačila davka fizični osebi in poslovnim subjektom brez kakršnega koli dokazovanja ali pogojev (po veljavni ureditvi obročno plačevanje brez posebnega dokazovanja velja zgolj na fizične osebe) in
• podaljšanje roka, v katerem lahko davčni zavezanec vloži predlog davčnega obračuna po izteku predpisanega roka brez posledic.

Davčni zavezanci imajo različne možnosti, da naknadno predložijo davčni obračun ali popravljen davčni obračun oziroma davčno napoved. Ena od teh možnosti je dana z institutom samoprijave. Na novo je predlagano, da zavezanec, ki v skladu z zakonskimi pogoji predloži obračun ali napoved na podlagi samoprijave, ni preganjan in kaznovan za kaznivo dejanje davčne zatajitve.

Predlog novele med drugim uvaja tudi:

• kolegijsko odločanje za najzahtevnejše davčne postopke na drugi stopnji,
• če davčni organ v davčnem inšpekcijskem postopku ne odloči v predpisanem roku, se postopek ustavi, davčni inšpekcijski nadzor pa se ne more več ponoviti,
• možnost vložitve davčne napovedi v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora (zavezanec, ki to stori, ne sme biti preganjan in kaznovan za kaznivo dejanje davčne zatajitve),
• poenotenje roka za plačilo predhodne akontacije dohodnine in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost ter roka za plačilo obveznosti iz naslova akontacije davka od dohodka pravnih oseb (to je podlaga za možnost plačila predhodnih akontacij in prispevkov za socialno varnost z enim plačilnim nalogom, s čimer se zavezance administrativno razbremenjuje).

Z namenom znižanja stroškov davčnega zavezanca in davčnega organa pa predlog novele določa, da če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če ne presega 20 evrov (po veljavni ureditvi znaša ta znesek 10 evrov). Predlaga se tudi zvišanje zneska davčnega dolga, ki se ne prenaša na dediče in se odpiše, če na dan smrti zapustnika ne presega 110 evrov (po veljavni ureditvi 80 evrov).

Vir: Ministrstvo za finance