Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.8.2006 10:09:27

DDV – obdavčitev storitev javnega zavoda

Rubrika: Davkiprint Natisni

Pojasnilo DURS, št. 426-01-10254/2005, 24. 7. 2006

Vprašanje se nanaša na obdavčitev storitev z davkom na dodano vrednost, ki jih opravlja javni zavod v skladu z Zakonom o pospeševanju turizma. Javni zavod se financira z lastnimi prihodki, pri katerih je DDV obračunan, in s prihodki iz občinskega proračuna v obliki dotacij in so namenjene delovanju zavoda. Zavezanca zanima, kako dotacijo občine upoštevati pri izračunu odbitnega deleža. V nadaljevanju pojasnjujemo:

Zavod je bil ustanovljen kot javni zavod za opravljanje javnih služb, ki naj bi jih občina opravljala na podlagi Zakona o pospeševanju turizma – ZPT (Uradni list RS, št. 57/98, 68/00, 21/02, 86/02 in 94/02). ZPT je prenehal veljati s sprejetjem Zakona o spodbujanju razvoja turizma – ZSRT (Uradni list RS, št. 2/04). Po določilih 9. člena ZSRT ukrepe in aktivnosti izvajanja turistične politike izvajajo med drugimi tudi druge pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma in jim je bilo podeljeno javno pooblastilo za izvajanje upravnih nalog v skladu z 12. členom tega zakona ali delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma v javnem interesu pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja turizma na ravni turističnega območja je v pristojnosti občin. V skladu z 2. odstavkom 19. člena ZSRT občine lahko opravljanje teh nalog prenesejo na pravne osebe, ki so pridobile status za delovanje v javnem interesu v skladu s 15. členom tega zakona, v katerem so predpisani pogoji in način za pridobitev tega statusa.

V skladu z določili 3. in 3.a člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB 4) se DDV obračunava in plačuje od dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanje svoje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo, od uvoza blaga v Skupnost ter od pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

Po določilih 1. odstavka 13. člena ZDDV je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katerokoli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja te dejavnosti. Državni organi in organizacije ter organi lokalnih skupnosti ne veljajo za davčne zavezance v skladu s 1. odstavkom tega člena, kadar opravljajo dejavnosti oziroma transackije v okviru svojih pristojnosti, javne agencije in druge osebe javnega prava pa, kadar opravljajo te naloge proti plačilu (takse, prispevki in druge dajatve). Če ti organi ali osebe opravljajo katero od dejavnosti iz drugega odstavka 13. člena ZDDV oziroma promet, pri katerem bi njihovo obravnavanje kot davčnih nezavezancev vodilo k izkrivljanju konkurence, pa v teh primerih ti veljajo za davčne zavezance.

Izvajanje upravnih nalog

V primeru, ko zavod na podlagi z odločbo podeljenega javnega pooblastila s strani ministra, pristojnega za turizem, opravlja upravne naloge, ki so določene v 12. členu ZSRT, ne velja za davčnega zavezanca za DDV v skladu s 3. odstavkom 13. člena ZDDV. Obveznost za obračun DDV v primeru financiranja stroškov delovanja in izvajanja upravnih nalog zavoda, ki ne pomenijo obdavčene dejavnosti, torej ne nastane, saj ta sredstva v smislu 3. člena ZDDV niso plačilo za opravljeni promet blaga oziroma storitev, ampak je to le finančni tok.

Opravljanje prometa blaga oziroma storitev

V delu, v katerem zavod opravlja katero od dejavnosti iz 2. odstavka 13. člena ZDDV oziroma opravlja promet blaga ali storitev, pri katerem bi njegovo obravnavanje kot davčnega nezavezanca vodilo k izkrivljanju konkurence, v teh primerih velja za davčnega zavezanca in mora od opravljenih zaračunanih storitev obračunati DDV.

Promet blaga oziroma storitev, ki se neposredno zaračuna uporabnikom storitev oziroma kupcem blaga, pomeni obdavčen promet, od katerega zavod mora obračunati DDV.

Uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV

V skladu z določili 1. odstavka 56. člena ZDDV mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV. Davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotoviti vse podatke o vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega mu je priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.

Za opravljeni promet blaga oziroma storitev, ki je obdavčen z DDV, sme zavod kot davčni zavezanec v skladu s 40. členom ZDDV odbiti vstopni DDV.

Pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV je na podlagi določil 40. člena ZDDV potrebno upoštevati tudi 121. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV – Pravilnik (Uradni list RS, št. 17/04, 45/04, 84/04, 122/04, 60/05, 117/05, 1/06 in 10/06), iz katerega izhaja, da davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno dejavnost in prejema plačila, ki ne pomenijo plačila za opravljeni promet blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), ne izračunava odbitnega deleža.

Davčni zavezanec torej vodi ločeno knjigovodstvo za opravljeni obdavčen promet blaga oziroma storitev, iz naslova katerega ima pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom ZDDV. Pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Če davčni zavezanec ne odbije vstopnega DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek vstopnega DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne kasneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka vstopnega DDV.

Način in pogoji popravka odbitka vstopnega DDV so določeni v 42. členu ZDDV, in sicer zakon v 1. točki 1. odstavka določa, da se odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu s tem zakonom, ustrezno popravi, če se naknadno ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV obračunan v višjem ali nižjem znesku, kakor je znesek, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.

Če se popravljajo dokumenti, izdani v prejšnjih letih, je treba ravnati v skladu s SRS 2006 (Uradni list RS, št. 118/2005), in sicer se popravki opravljajo v okviru drugih kategorij.

Ključne besede:
javni zavod
DDV
pojasnila DURS

Zadnji članki iz rubrike:

6.5.2021 16:09:26:
Poročilo o zaključenih pogajanjih za sklenitev davčne konvencije med Slovenijo in Švedsko

20.4.2021 11:45:11:
Prenehanje omejitve začetka postopkov davčne izvršbe

19.4.2021 12:45:27:
Odlog izvršbe po PKP7 do 18. aprila, ostaja možnost individualnega odloga

31.3.2021 14:50:30:
Usmeritve pri dostavi podatkov po Pravilniku o dostavi podatkov za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, in podatkov o naknadnih vplačilih ter kapitalskih deležih družbenikov v osebnih družbah za notarje

19.3.2021 18:32:31:
Smernice za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj

Najnovejši članki:

7.5.2021 12:16:33:
Sprememba veljavnosti stališča glede davčne obravnave oprostitev prispevkov za socialno varnost pri normirancih

6.5.2021 11:25:55:
Vlada potrdila predlog sprememb davčnih zakonov

6.5.2021 11:11:41:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

5.5.2021 13:26:26:
Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2020 – 1. tranša

5.5.2021 13:00:54:
Zakonodajne novosti na področju zaposlovanja tujcev v Sloveniji

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT