Opravilna številka: sodba U 1311/2002
Datum: 23.02.2004

JEDRO:Od dneva vročitve teče rok za vložitev pravnih sredstev oziroma procesno dejanje, ki je z odločbo ali sklepom naloženo naslovniku, torej odločba po ZUP učinkuje šele, ko je vročena stranki. Če se odločba vroča po pošti, se šteje kot dan odprave dan, na katerega je organ dejansko predal odločbo pošti zaradi vročitve stranki in v obravnavanem primeru je bil prvi poskus vročitve razviden šele 10. 11. 2000, torej po preteku enomesečnega roku za uvedbo obnove postopka, zato sodišče utemeljeno dvomi, da je bil sklep tudi dejansko izdan dne 27. 10. 2000, kot je datiran, kar posledično pomeni, da se postavlja vprašanje ali je bil izdan v zakonsko predpisanem enomesečnem roku.

ZADEVA:

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada A, Izpostava B z dne 27. 10. 2000, s katerim je bil po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka odmere dohodnine za leto 1996, končanega z odločbo z dne 24. 10. 1997. Odločitev utemeljuje z določbo 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, dalje ZUP), po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku in ugotovitvijo, da je organ prve stopnje po tem, ko je postala odločba o odmeri dohodnine za leto 1996 dokončna, izvedel za dejstvo, da je (pri)tožnik, v letu 1996 prejemal obdavčljive dohodke, ki jih v napovedi za odmero dohodnine ni napovedal in pri sami odmeri niso bili upoštevani, saj davčni organ zanje ni vedel. Na podlagi inšpekcijskega pregleda pri davčnem zavezancu AAA d.o.o., je bilo ugotovljeno, da so bili (pri)tožniku v gotovini izplačani potni stroški, ki ne predstavljajo za pravno osebo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti, za (pri)tožnika pa znesek predstavlja 2.256.448,00 SIT bruto plače, ki predstavlja prejemke v smislu 1. alinee 1. odstavka 15. člena Zakona o dohodnini, od katerih je zavezanec fizična oseba. Ker bi navedeno dejstvo moglo pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, je bil prvostopni organ dolžan upravičen in dolžan v roku enega meseca od dneva, ko je izvedel za nova dejstva oziroma pridobil možnost uporabiti dokaze, obnoviti postopek, končan z dokončno odmerno odločbo. Dejstva, ugotovljena v postopku opravljenega inšpekcijskega pregleda pri izplačevalcu, nakazujejo možnost, da v prvotnem postopku odmere dohodnine za leto 1996 dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ali bo v ponovljenem postopku prišlo do drugačne odmere dohodnine za leto 1996 pa je odvisno od dejstev in okoliščin, ugotovljenih in zbranih v obnovljenem postopku. Obnova postopka je bila uvedena v enomesečnem roku za obnovo postopka, določenem v 2. odstavku 263. člena v zvezi s prvim odstavkom tega člena, saj je bil organ prve stopnje, ki je v smislu 1. odstavka 261.člena ZUP pristojen za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti, o ugotovitvah inšpekcijskega pregleda, ki ga je opravil Davčni urad C, vsebovanih v inšpekcijskem zapisniku z dne 29. 1. 1999, seznanjen z dopisom 27. 9. 2000.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep odpravi. Kljub v spisu izkazanem dejstvu, da je davčni organ z izdajo ugotovitvenega zapisnika dne 29. 1. 1999, da so ugotovljena dejstva za obnovo postopka o odmeri dohodnine za zavezanca, je obnovo dovolil šele s sklepom, izdanim leto dni po preteku prekluzivnega roka, določenega v 2. odstavku 263. člena ZUP.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil.

Tožba je utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

V obravnavanem primeru je sporna obnova postopka po uradni dolžnosti po 2. in 3. odstavku 263. člena ZUP. Po določbi 1. odstavka 261. člena ZUP lahko organ, ki je izdala odločbo, s katero je bil postopek končan, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti, pri tem pa je vezan na rok po 2. odstavku 263. člena v zvezi s 1. odstavkom 263.člena ZUP. V primeru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. ZUP lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v enem mesecu od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Iz upravnih spisov je razvidno, da je organ, ki je pristojen za uvedbo obnove postopka v smislu 1. odstavka 261. člena ZUP, torej Davčni urad A, Izpostava B, prejel obvestilo Davčnega urada C, dne 27. 9. 2000, s katerim je bil seznanjen z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda, ki ga je le ta opravil pri pravni osebi in jih je navedel v zapisniku št... z dne 29. 1. 1999. Navedeni datum kot datum prejema dopisa (27. 9. 2000) tudi po oceni sodišča šteje kot datum, od katerega se računa enomesečni rok za uvedbo obnove postopka, ki je tako potekel dne 28. 10. 2000 oz. zadnji dan 27. 10. 2000. Pomen izraza "organ" določa ZUP v členu 5, po katerem je mišljen z organom po tem zakonu organ državne uprave ali drug državni organ, organ lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni stvari. Po določbi 9. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št.18/96 do 85/00, dalje ZDavP) je za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji v pristojnosti krajevno pristojnih davčnih uradov. Po 261. členu ZUP in 5. členu ZUP v zvezi z 9. členom ZDavP, je organ, pristojen za obnovo postopka davčni urad, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, to pa je Davčni urad A, Izpostava B, kot to v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno ugotavlja tudi tožena stranka in rok za obnovo postopka potemtakem teče od dneva, ko je nova dejstva in nove dokaze mogel navesti ali uporabiti ta davčni urad, ki je pristojen za obnovo postopka. V tem delu po povedanem sodišče zavrača tožbene navedbe, da je davčni organ vedel za nova dejstva že z dnem izdaje zapisnika, saj se enomesečni rok za izdajo sklepa o obnovi postopka lahko šteje šele od dneva, ko je za to dejstvo zvedel oz. ga je mogel uporabiti tisti organ, ki je pristojen za izdajo odločbe v obnovljenem postopku, to pa je Davčni urad A in ne Davčni urad C, do česar ne more priti preden je prejel obvestilo od Davčnega urada C.

Od 27. 9. 2000 je imel Davčni urad A, Izpostava B, enomesečni subjektivni rok za izdajo sklepa o obnovi postopka, torej bi v tem roku moral izdati sklep o obnovi postopka in ga tudi takoj poskusil vročiti tožniku. Iz spisne dokumentacije je razvidno, da je izpodbijani sklep s strani pristojnega davčnega urada sicer datiran z dne 27. 10. 2002, kar je tudi zadnji dan za izdajo sklepa o obnovi postopka oz. zadnji dan predpisanega enomesečnega roka, vendar pa sodišče utemeljeno dvomi v ta datum kot datum izdaje sklepa. Iz upravnih spisov je namreč razvidno, da je bil prvi poskus vročitve navedenega sklepa opravljen šele 10. 11. 2000, torej 14 dni po izteku zakonsko predpisanega roka, kar po oceni sodišča vpliva na pravočasnost uvedbe obnove postopka Šteje se, da je bila odločba izdana v določenem roku, če je bila v tem roku stranki tudi vročena oziroma vsaj na predpisan način poskušana vročitev (Sodba VS SRS, št. 281/81). Od dneva vročitve teče rok za vložitev pravnih sredstev oziroma procesno dejanje, ki je z odločbo ali sklepom naloženo naslovniku, torej odločba po ZUP učinkuje šele, ko je vročena stranki. Če se odločba vroča po pošti, se šteje kot dan odprave dan, na katerega je organ dejansko predal odločbo pošti zaradi vročitve stranki in v obravnavanem primeru je bil prvi poskus vročitve razvidne šele 10. 11. 2000, torej po preteku enomesečnega roku za uvedbo obnove postopka, zato sodišče utemeljeno dvomi, da je bil sklep tudi dejansko izdan dne 27. 10. 2000, kot je datiran, kar posledično pomeni, da se postavlja vprašanje ali je bil izdan v zakonsko predpisanem enomesečnem roku. Po povedanem, datum, ki je naveden kot dan izdaje izpodbijanega sklepa glede na prvo izkazano vročitev dne 10. 11. 2000, po presoji sodišča ne izkazuje, da je bil sklep tudi izdan na zadnji dan roka in nato normalno vročen stranki. Po povedanem sodišče ocenjuje, da tožena stranka ni izkazala, da je pravočasno uvedla obnovo postopka oz. ni izkazala, da je bil opravljen vsaj poskus vročitve v tem roku. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni opravila preizkusa roka, saj je očitno izhajala le iz podatka o datiranju prvostopnega sklepa, ob tem pa ni preizkusila ali je bil ta datum tudi dejanski datum izdaje prvostopnega sklepa, kar pa je v tem primeru za pravilno odločitev relevantno.

Zato je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in posledično nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi 2. in 3. točke 1.odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) kot nezakonito odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo le ta morala ponovno odločiti v skladu s stališčem te sodbe v roku 30 dni od dneva njene pravnomočnosti.

Zadnja sprememba: 10.5.2007