Tuje podjetje, ki želi v Sloveniji izvajati poslovne aktivnosti preko podružnice ali druge pravne oblike, mora svojo aktivnost registrirati v Sloveniji.

Podjetja z registriranim sedežem v drugi državi članici EU lahko v Sloveniji izvajajo svoje aktivnosti brez registracije. Kljub temu pa morajo za davčne namene pridobiti davčno številko z vpisom v davčni register.

Tuje podjetje nerezident, ki bo opravljalo dejavnost v Sloveniji mora natančno in s skrbnostjo pravilno ugotovi potencialni obstoj poslovne enote v Sloveniji. Nepravilna ugotovitev obstoja poslovne enote ima lahko za posledico izogibanje davčni obveznosti v Sloveniji. O obstoju poslovne enote nerezidenta v Sloveniji se ne vodi posebni ugotovitveni postopek in se ne izda ugotovitvena odločba. Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za obstoj poslovne enote nerezidenta v Sloveniji na podlagi določil Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2 je dolžan predložiti davčni obračun na podlagi samoobdavčitve. Redni davčni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti opravlja Finančna uprava RS (FURS).

Pravna oseba, ki na območju Slovenije nima registriranega sedeža ali stalne poslovne enote in v Sloveniji opravlja ekonomsko aktivnost, se v Sloveniji šteje tudi za zavezanca za davek na dodano vrednost (DDV). Več informacij o DDV je objavljenih na spletni strani FURS.

Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja predstavljajo dvostranski ukrep za izogibanje dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Za rezidente držav, ki sklenejo sporazum, določajo pravila, na podlagi katerih so obdavčeni njihovi prihodki. Ti meddržavni sporazumi razdeljujejo pravice do obdavčevanja dohodkov in premoženja med državama pogodbenicama, ob siceršnjem upoštevanju njunih lastnih davčnih zakonodaj. Mednarodna pogodba lahko omeji pravico do obdavčitve določene vrste dohodka oziroma premoženja ali pa določi priznanje dobropisa za davek, ki je bil plačan v drugi državi pogodbenici. S sklepanjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja se tako predvsem omogoča odprava mednarodnega dvojnega obdavčenja istega dohodka in premoženja, preprečuje davčne utaje in davčna diskriminacija ter omogoča reševanje davčnih sporov. Tovrstni sporazumi se vedno nanašajo le na neposredne davke in imajo prednost pred domačo davčno zakonodajo v posamezni državi pogodbenici.

Nekatere mednarodne pogodbe oziroma konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka – KIDO, so prilagojene oz. preoblikovane z Večstransko konvencijo o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (Uradni list RS, št. 12/18 – MP, št. 2/18), ki je eden od rezultatov projekta OECD/G20 za reševanje problematike BEPS (angl. Base Erosion and Profit Shifting), tj. strategij davčnega načrtovanja, ki izkoriščajo vrzeli in neskladja v davčnih pravilih za umetno preusmerjanje dobičkov na lokacije z nizko ali ničelno obdavčitvijo, kjer je malo ali sploh ni nobene gospodarske aktivnosti, in imajo za posledico manjše ali ničelno plačilo skupnega korporacijskega davka.

Na FURS so pripravili dokument, v katerem so zbrane vse informacije o stalni poslovni enoti nerezidenta, dodali pa so tudi odgovore na pogosta vprašanja.