Pojasnilo v zvezi z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021

Številka: 0100-299/2021/1

Datum: 4. 6. 2021

V Uradnem listu RS, št. 88/2021, so bili dne 3. 6. 2021 objavljeni naslednji aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so bili sklenjeni za realizacijo Dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju: Dogovor):

1. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji,
2. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji,
3. Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost,
4. Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji,
5. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
6. Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi,
7. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

V nadaljevanju vam posredujemo pojasnila v zvezi z ureditvijo povračil stroškov in drugih prejemkov javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 v navedenih aneksih:

1. Izplačilni dan

Dogovor v 10. točki določa zamik izplačila plače, in sicer se dan izplačila plače pri proračunskih uporabnikih, ki imajo izplačilni dan v kolektivni pogodbi dejavnosti ali poklicev določen pred 10. dnem v mesecu za pretekli mesec, ter pri proračunskih uporabnikih, ki sedaj v kolektivni pogodbi nimajo določenega izplačilnega dneva plače, zamakne na najpozneje 10. dan v mesecu. Pri proračunskih uporabnikih, ki za obračun in izplačilo plač uporabljajo MFeRAC (praviloma so to državni organi, kot jih opredeljuje 6. člen Zakona o javnih uslužbencih), se izplačilni dan zamakne na najpozneje 10. delovni dan, vendar ne pozneje kot na 15. koledarski dan v mesecu. Vsebinsko identično določilo glede izplačilnega dneva plače vsebuje tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji določa izplačilni dan do 10. dne v mesecu za pretekli mesec, Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji pa določa dan izplačila plače, nadomestil plač, povračil stroškov in drugih prejemkov najpozneje 10. dan v mesecu.

Sprememba izplačilnega dne, ki je določena v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Aneksu h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji in Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji se prvič uporabi pri izplačilu plače za mesec maj 2021 v mesecu juniju 2021.

V kolektivnih pogodbah, ki imajo določen dan izplačila plače do 10. ali do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost, Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Sloveniji in Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi), izplačilni dan ostaja nespremenjen.

Z zamikom izplačilnega dneva se je pri proračunskih uporabnikih želelo odpraviti administrativne ovire, povezane z obračunom plač in nadomestil plač ter razbremeniti službe za obračun plač v dneh neposredno pred izplačilnim dnem. Prav tako je bil namen zagotoviti, da se plače obračunavajo tekoče in da odražajo dejansko prisotnost oziroma odsotnost javnega uslužbenca v preteklem mesecu brez kasnejših poračunov plače. Če lahko proračunski uporabnik zagotovi tekoče izplačilo plače za pretekli mesec brez kasnejših poračunov plače tudi prej, lahko plačo izplača tudi prej, saj vse kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev določajo datum izplačila plače, kot najkasnejši datum izplačila plače, kar pomeni, da je plačo dopustno izplačati tudi pred tem datumom.

Pri tem pa želimo opozoriti, da se ne glede na datum izplačila plače, ki je določen v posamezni kolektivni pogodbi dejavnosti ali poklicev, regres za letni dopust za leto 2021 izplača 4. junija 2021.

2. Regres za prehrano med delom

Aneksi določajo novo višino regresa za prehrano med delom, in sicer znaša regres za prehrano kot povračilo stroškov prehrane med delom že za mesec junij 2021 (izplačilo v mesecu juliju 2021) 4,30 evra, javnemu uslužbencu pa pripada za dan prisotnosti na delu.

V zvezi z opredelitvijo dneva prisotnosti na delu je v aneksih sprememba, in sicer se kot dan prisotnosti na delu šteje, če javni uslužbenec dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno (če je na primer dnevni delovni čas 8 ur, potem mora javni uslužbenec delati najmanj 4 ure, da mu pripada regres za prehrano).

Ureditev glede neenakomerne razporeditve delovnega časa ostaja nespremenjena. Če je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot 8 ur delovne obveznosti, se število regresov za prehrano za dneve, ko je delal več kot 8 ur, določi na način, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.

Pri delu preko polnega delovnega časa pa je določba zapisano bolj jasno. Aneks določa, da če javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa in je delo preko polnega delovnega časa možno šteti kot dan prisotnosti, torej, da je delal najmanj polovico delovnega časa (na primer najmanj 4 ure na dan), mu pripada regres za prehrano v višini 4,30 evra. V primeru, da javni uslužbenec delo preko polnega delovnega časa opravi v istem dnevu po opravljeni redni delovni obveznosti, mu pripada dodatno povračilo stroškov za prehrano, ki se določi tako, da se število opravljenih nadur, opravljenih na te dneve v posameznem mesecu, deli z osem in mu za vsakih tako izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek regresa.

Določba glede zagotovljene brezplačne prehrane ostaja nespremenjena in določa, da ima v primeru zagotovljene brezplačne prehrane med delom javni uslužbenec možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenjem brezplačne prehrane. Koriščenje brezplačne prehrane med delom in izplačilo regresa za prehrano se izključujeta. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je javni uslužbenec upravičen do plačila razlike do višine zneska regresa za prehrano.

Usklajevanje višine regresa za prehrano med delom ostaja enako, kar pomeni, da se znesek usklajuje z rastjo cen prehrambenih izdelkov vsakih šest mesecev, sprememba pa je pri objavi usklajenega zneska regresa za prehrano med delom, ki bo po novem objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo.

3. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela

1. Upravičenost do povrnitve stroškov prevoza

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra.

Navedeno pomeni, da se javnemu uslužbencu povrne povračilo stroškov prevoza na delo in z dela iz naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, s katerega javni uslužbenec pride na delo in odide z dela. Izjema je naslov službenega stanovanja (več v nadaljevanju).

2. Kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje glede na število prihodov na delo in odhodov z dela

Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela.

Navedeno pomeni spremembo od dosedanjega načina povračila stroškov prevoza na delo in z dela, kjer je bil javni uslužbenec primarno upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki stroškov javnega prevoza. Aneks pa sedaj določa, da je javni uslužbenec primarno upravičen do stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine.

Nadalje primeroma pojasnjujemo, da je javni uslužbenec, ki bi mu za polno mesečno prisotnost na delu pripadalo povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine v znesku 20 evrov, v skladu z drugim odstavkom 5. člena Aneksa, dejansko upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine v znesku 30 evrov. Javni uslužbenec namreč manj kot 30 evrov za polno mesečno prisotnost na delu v skladu z Aneksom ne more prejeti. Če pa je javni uslužbenec v določenem mesecu prisoten na delu npr. zgolj 1 dan (1 prihod na delo in odhod z dela), pa prejme le-ta povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine le za ta dan (1 prihod na delo in odhod z dela).

3. Imenska mesečna vozovnica za javni potniški promet

Aneksi določajo tudi izjemo od primarnega povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine. Določajo, da se javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet. Predložitev neimenske mesečne vozovnice torej ne predstavlja izjeme od primarnega povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine.

4. Podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov

Za obračun kilometrine za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišjo ceno bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji, za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani. Ceno iz prejšnjega stavka se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

5. Razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela in za povračilo kilometrine

Aneksi določajo, da se razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela in za povračilo kilometrine določijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«.

Pri ugotavljanju upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela se upoštevajo pešpoti.

Pri ugotavljanju razdalje za povračilo kilometrine se upošteva varna pot. Varna pot je tista pot, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi vse leto. Med varne poti praviloma ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti, neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take določene v skladu s kriteriji pristojnega organa oziroma so kot takšne nedvoumno izkazane s strani delavca. Pri izračunu se ne upošteva poti, ki vodijo preko drugih držav, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto v tujino, ali če javni uslužbenec to sam zahteva. Kadar ima javni uslužbenec možnost prevoza po avtocesti, lahko za izračun najkrajše varne poti v digitalnem merilniku razdalje »Google Zemljevidi« označi prevoz po avtocesti (brez »Izogni se avtoceste«).

Navedeno pomeni, da se primarno upošteva najkrajša, varna pot, podredno, če najkrajša pot ni varna, tudi daljša pot, ki je varna.

6. Višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela

Mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več, kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

Če mora javni uslužbenec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka oziroma zaradi dela zunaj redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrne stroške prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela z minimalno plačo za mesečno delovno obveznost.

Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz, oziroma če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.

Če javni uslužbenec opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji prizna kilometrino v višini 10% cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.

7. Določitev višine povračila prevoza na delo in z dela glede na kraj

Kraj, iz katerega se javnemu uslužbencu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela, je naslov v kraju stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.

Če ima javni uslužbenec v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od naslova v kraju službenega stanovanja. Če javni uslužbenec zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od naslova dodeljenega službenega stanovanja oziroma naslova, s katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji naslovu opravljanja dela. Za zavrnitev službenega stanovanja se ne šteje zavrnitev stanovanja, ki ga je delodajalec dodelil javnemu uslužbencu na podlagi njegove vloge ali prijave na razpis za dodelitev stanovanja, razen če je bil javni uslužbenec predhodno seznanjen s konkretnim stanovanjem, za katerega se prijavlja na razpis in ki mu je dodeljeno, ter je bil seznanjen s posledicami odklonitve dodeljenega stanovanja. Javnemu uslužbencu, ki je zavrnil dodelitev službenega stanovanja, se obračunavajo in povrnejo stroški prevoza od dodeljenega službenega stanovanja, dokler je to stanovanje primerno glede na določbe zakona, ki ureja stanovanjsko področje, in bi ga glede na osebne okoliščine (npr. zdravstveno stanje, invalidnost, število družinskih članov) ali objektivne okoliščine (npr. stanje stanovanja, njegova uporabnost) dejansko lahko uporabljal. Javnemu uslužbencu se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v skladu s prvim odstavkom tega člena z naslednjim dnem, ko ta obvesti delodajalca, da so nastale navedene okoliščine, če delodajalec ugotovi, da so te okoliščine dejansko nastale.

8. Izjava za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela

Javni uslužbenec poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo, od koder se vozi na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:

1. naslov stalnega bivališča,
2. naslov začasnega bivališča,
3. kraj/i (naslov/i), od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo,
4. razdalja od stalnega bivališča do delovnega mesta (v km),
5. razdalja od začasnega bivališča do delovnega mesta (v km),
6. razdalja od kraja/ev (naslov/i), iz katerega/katerih se javni uslužbenec dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v km),
7. uveljavljanje imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet: DA NE (označiti); v primeru DA – dokazilo o nakupu.

Vsako spremembo podatkov iz 1., 2., 3. in 7. točke prejšnjega odstavka mora javni uslužbenec v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.

Obrazec izjave ni priloga aneksov. Proračunski uporabniki sami izdelajo svoj obrazec izjave, ki pa mora vsebovati obvezne sestavine. Poleg navedenega pa se lahko v obrazec vključijo tudi dodatne obrazložitve ali navodila.

9. Preverjanje podatkov iz izjave

Uslužbenci so dolžni zagotoviti resnične navedbe v izjavi, delodajalec pa je odgovoren za pravilno določitev upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pravilen obračun in izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu z aneksi.

4. Povračilo stroškov na službenem potovanju v državi - dnevnica za službeno potovanje v državi

V zvezi s stroški službenega potovanja v državi aneks drugače ureja dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji in ponovno uvaja tri vrste dnevnic kot povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju v Republiki Sloveniji za tri obroke dnevno, in sicer:

• nad 12 ur, v višini 21,39 eurov,
• nad 8 do vključno 12 ur, v višini 10,68 eurov,
• od 6 do vključno 8 ur, v višini 5,16 evra.

Aneks določa tudi, da se dnevnica za službeno potovanje v državi nad 12 ur določi za vsak dan službene odsotnosti, v katerem je javni uslužbenec odsoten več kot 12 ur, pri čemer se dan razume kot čas med 00.00 in 24.00. Ne glede na prejšnji stavek javnemu uslužbencu pripada dnevnica tudi, kadar se službeno potovanje začne v prvem dnevu in se brez prekinitve konča v naslednjem dnevu ter traja skupaj več kot 12 ur, vendar v nobenem od obeh dni ne traja več kot 12 ur.

Nespremenjena ostaja ureditev za primere, ko ima javni uslužbenec na službenem potovanju poravnano celotno prehrano v ceni druge storitve ali pa mu prehrano poravna organizator. V tem primeru nima pravice do dnevnice. V primeru, da ima javni uslužbenec na službenem potovanju zagotovljene brezplačne obroke, se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odšteje 20 odstotkov, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa za vsak obrok 40 odstotkov vrednosti dnevnice.

Prav tako ostaja nespremenjena določba, da se dnevnica in regres za prehrano izključujeta.

5. Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila za službene namene v državi

Bistvena sprememba pri uporabi lastnega avtomobila v službene namene je višina kilometrine, ki sedaj znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer.

Uporaba lastnega avtomobila v službene namene je izjemoma mogoča samo na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem ali na podlagi potnega naloga, če drugače ni možno opraviti službene poti oziroma rednega dela. Če je javnemu uslužbencu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za uporabo lastnega avtomobila v obliki kilometrine na podlagi dogovora ali potnega naloga.

Za obračun kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v službene namene se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišja cena bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani. Ta cena se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

6. Jubilejne nagrade

V zvezi z jubilejnimi nagradami je novost ta, da se kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe. To delovno dobo bo treba upoštevati pri preverjanju pogojev za izplačilo jubilejne nagrade od meseca junija 2021 dalje, kar pomeni, da bo treba ugotoviti, ali je bil javni uslužbenec zaposlen pri koncesionarju, ki opravlja dejavnost v mreži javne službe.

Ureditev jubilejnih nagrad pa ostaja nespremenjena, in sicer javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada v višini:

• za 10 let delovne dobe 288,76 eura,
• za 20 let delovne dobe 433,13 eura,
• za 30 let delovne dobe 577,51 eura,
• za 40 let delovne dobe 577,51 eura.

Jubilejna nagrada se izplača javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. Delovna doba, ki jo mora javni uslužbenec izpolniti, je delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju, pri čemer se, kot je že navedeno, v to delovno dobo všteva tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Opredelitev delodajalcev v javnem sektorju ostaja nespremenjena, torej se kot delodajalec v javnem sektorju se za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogoja za pridobitev pravice do jubilejne nagrade šteje:

1. delodajalec v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, od 13. 7. 2002 dalje;
2. delodajalec, ki po vsebini in statusu ustreza delodajalcu v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in sicer:
   • v celotni SFRJ do vključno 24. 6. 1991,
   • v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje do vključno 12. 7. 2002,
   • v državi članici EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU in
   • v državi, ki ni članica EU, če je javnega uslužbenca na delo v državo, ki ni članica EU, napotil delodajalec;

3. institucija EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU.

Kot delovna doba pri delodajalcih v javnem sektorju se šteje tudi delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri mednarodni organizaciji, v kateri se je zaposlil s podporo Republike Slovenije.

Aneksi tudi določajo, da ureditev glede izplačila 20 odstotkov višje jubilejne nagrade javnim uslužbencem, članom reprezentativnega sindikata, ki je podpisal aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti (Uradni list RS, št. 46/13), ostaja v veljavi. V veljavi ostaja tudi določba aneksov h kolektivnim pogodbam, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.

7. Solidarnostna pomoč

V zvezi z izplačilom solidarnostne pomoči aneksi določajo, da javnemu uslužbencu, članu reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti ali poklica (Uradni list RS, št. 88/21), pripada višja solidarnostna pomoč, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ki je razlog za izplačilo solidarnostne pomoči, določen v 4. točki 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah, ne presega oziroma ne bi presegala višine 140 odstotkov minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve glede višine osnovne plače ne veljajo.

Navedena določba torej pomeni, da javni uslužbenec, član reprezentativnega sindikata, ki je podpisal aneks (Uradni list RS, št. 88/21), ob izpolnitvi pogojev iz posamezne kolektivne pogodbe (smrt delavca ali ožjega družinskega člana, težja invalidnost, daljša bolezen), prejme 20 odstotkov višjo solidarnostno pomoč, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega 140 odstotkov minimalne plače. Glede na trenutno vrednost plačnih razredov to pomeni, da lahko solidarnostno pomoč ob izpolnjevanju pogojev prejmejo javni uslužbenci, ki so uvrščeni do vključno 31. plačnega razreda.

Opozoriti je treba tudi, da javnim uslužbencem, članom reprezentativnega sindikata, ki ni podpisal tega aneksa, je pa podpisnik aneksa iz leta 2013 (Uradni list RS, št. 46/13), prav tako pripada 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč, vendar pa kriterij v teh primerih ostaja nespremenjen, torej, da osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega 130 odstotkov minimalne plače.

8. Terenski dodatek

Višina terenskega dodatka znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v trajanju nad 12 ur, pri čemer pa je treba upoštevati novo ureditev glede dnevnic za službena potovanja v državi. Glede na to, da aneksi določajo, da znaša dnevnica za službeno potovanje nad 12 ur 21,39 evra, znaša terenski dodatek 21 odstotkov te dnevnice, to je 4.49 evra na dan.

Sicer pa je v skladu z veljavno ureditvijo javni uslužbenec upravičen do terenskega dodatka, če je napoten na delo izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja, kjer v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo, in sta mu tam zagotovljena brezplačna prehrana in prenočišče.

Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

9. Nagrade dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse

Aneksi določajo tudi mesečno nagrado za obvezno prakso za dijake in študente, pri čemer dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse pripada nagrada, ki je določena v mesečnem znesku, in sicer za:

• dijake znaša mesečna nagrada 86,00 evrov,
• študente znaša mesečna nagrada 172,00 evrov.

Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se od uveljavitve aneksov naprej upoštevajo višine nagrad za obvezno prakso dijakom in študentom, kot jih določajo aneksi, in ne več določbe ZUJF.

Prav tako je treba opozoriti, da ti aneksi ne urejajo morebitnih izplačil regresa za prehrano in stroškov prevoza na delo in z dela dijakom in študentom na obvezni praksi. Podlago za izplačilo regresa za prehrano in stroškov prevoza na delo in z dela dijakom in študentom na praksi je treba preveriti v posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev.

10. Usklajevanje zneskov

Aneksi urejajo tudi usklajevanje zneskov povračil stroškov in drugih prejemkov, in določajo:

• znesek regresa za prehrano med delom se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambenih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada RS. Novost je, da se usklajen znesek objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo, in ne več v Uradnem listu RS,
• zneski nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči se uskladijo enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Uskladitev zneskov se izvede januarja za tekoče koledarsko leto. Usklajeni zneski se objavijo na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo.

11. Regres za letni dopust za leto 2021

Regres za letni dopust za leto 2021 znaša za javne uslužbence 1.050,00 evra in se izplača 4. junija 2021.

12. Razveljavitev

Z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS prenehata veljati določbi 36. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS ((Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13, 95/14, 91/15, 88/16, 80/18, 31/19, 80/19, 97/20 in 160/20) in 2. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 12/94) glede izplačilnega dne.

V vseh kolektivnih pogodbah pa prenehajo veljati določbe aneksov, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 40/12 glede regresa za prehrano, povračil stroškov prevoza na delo in z dela, določitve višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela glede na kraj, izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, dnevnic za službeno potovanje v državi, kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v državi, usklajevanj višin zneskov, v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS (Uradni list RS, št. 40/12) pa tudi določbe glede terenskega dodatka. Prav tako prenehajo veljati določbe aneksov h kolektivnim pogodbam (Uradni list RS, št. 80/18) glede jubilejnih nagrad in aneksi, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 160/20.

13. Veljavnost aneksov

Vsi aneksi začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 4. junija 2021, uporabljajo pa se za obračun stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz teh aneksov za mesec junij 2021 (izplačilo v mesecu juliju 2021).

V zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki je treba posebej opozoriti, da spremenjene določbe aneksov in s tem drugačna ureditev oziroma tudi višji zneski veljajo za javne uslužbence, za funkcionarje ostaja ureditev v ZUJF nespremenjena, kar na primer pomeni, da znaša regres za prehrano še vedno 3,52 evra, regres za letni dopust za leto 2021 znaša 1.024,24 evra, za službeno potovanje v državi je možno funkcionarju ob izpolnjenih pogojih izplačati le dnevnico za službeno potovanje nad 12 ur.

Ministrstva prosimo, da s tem dopisom seznanite proračunske uporabnike iz vaše pristojnosti.

Vir: MJU: Pojasnilo v zvezi s povračili stroškov in drugih prejemkov javnih uslužbencev, zamikom izplačilnega dneva plače in regresom za letni dopust za leto 2021 (4. 6. 2021)