Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.10.2002

PROBLEMATIKA STEČAJA PRI »S. P.«

Romana Kruhar Puc, univ. dipl. prav.

Rubrika: Davkiprint Natisni

PROBLEMATIKA STEČAJA  PRI »S. P.«

Ta tematika nima direktne povezave z davčnim vidikom, vendar osebno menim, da je insolventnost dolžnika riziko, s katerim mora v današnjem času računati vsak upnik, ki stopa v pravna razmerja z drugimi. Ob navedenem naj vas spomnim na to, kaj vse mora vedeti upnik, ko si hoče poplačati svoje terjatve v stečajnem postopku.

I. SAMOSTOJNI PODJETNIK IN NJEGOV STATUS

Zakon o gospodarskih družbah v 7. točki 1. člena določa, da je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.

Podjetnik, katerega podjetje ustreza merilom v skladu z ZGD za srednje in velike družbe, se tako vpiše v sodni register. Vpis se opravi na podlagi prijave, kot to določa 47. člen ZGD in med drugim vsebuje podatke o firmi, dejavnosti, sedežu itd.

Samostojni podjetnik lahko začne opravljati svojo dejavnost na podlagi priglasitve (75. člen ZGD in 2. - 4. člen Pravilnika o načinu priglasitve ter o ureditvi vpisnika) pri pristojnem organu (DURS), ki vodi vpisnik samostojnih podjetnikov. Vpisnik je javen.

Podjetnik z vpisom pridobi opravilno številko in matično številko obrata. Izvod priglasitvenega lista se mora dostaviti še ZZZS.

Za samostojnega podjetnika veljajo določbe 8. poglavja ZGD-ja, ki v 72. členu določa smiselno uporabo ZGD za podjetnika in opredeljuje zadeve in pravna razmerja, ko se zanj uporabljajo predpisi, ki veljajo za gospodarske družbe, v 73. členu pa opredeljuje določbe o podjetniku.

Ker je podjetnik fizična oseba, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, odgovarja z vsem svojim premoženjem, tudi osebnim, zato gre v stečajno maso podjetnika vse premoženje, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka.

II. STEČAJNI POSTOPEK

Stečajni postopek se opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa:

  • plačilno nesposoben (insolveneten) ali prezadolžen,
  • v drugih primerih določenih v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS, št. 76/93, 8/96, 39/97, 1/99, 52/99).

Ob navedenem naj vas opozorim na razliko med insolventnostjo in prezadolženostjo. O insolventnosti govorimo, ko je dolžnik dalj časa plačilno nesposoben (le-ta je tudi vidna navzven - npr. blokade ŽR), o prezadolženosti pa, ko dolžnikovi dolgovi presegajo aktivo njegovega premoženja (prezadolženost ni nujno vidna navzven).

Posledice stečajnega postopka na zaposlene

ZPPSL v 106. členu določa, da z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja dolžnikovih delavcev, stečajni upravitelj pa mora o tem obvestiti pristojni organ za zaposlovanje.

Po določbi 8. člena cit. zakona nastopijo posledice stečajnega postopka z dnem, ko je oklic o začetku nabit na sodno desko.

Z navedenim dnem torej avtomatično prenehajo vsa delovna razmerja vsem zaposlenim pri dolžniku brez odpovednega roka. Ali je in koliko je to ustrezno, je drugo vprašanje.

Odgovornost podjetnika po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFFPO)

Ne smemo pozabiti, da za podjetnika prav tako veljajo določbe ZFFPO glede odškodninske odgovornosti in drugih kršitev dolžnostnih ravnanj podjetnika pri ugotovljeni kapitalski neustreznosti, nelikvidnosti oz. prezadolženosti.

Kdaj se torej odločiti za stečaj samostojnega podjetnika?

V praksi se pogosto dogaja, da so samostojni podjetniki vpisani v register, dejavnosti pa ne opravljajo več. Zato je priporočljivo, da se potencialni upniki, preden sklenejo določen pravni posel, prepričajo:

  • ali je ta podjetnik že dalj časa insolventen,
  • ali je prezadolžen, kar pomeni, da je njegovo premoženje manjše od njegovih obveznosti in
  • eventuelno ugotovitev neizterljivosti dolga.

Zakaj je to pomembno? V skladu z ZFFPO so pravne osebe namreč dolžne pravočasno oceniti finančni položaj podjetja. V ta namen je priporočljivo ugotavljati znesek dospelih in neplačanih terjatev, ki niso zavarovane z nobenim instrumentom in bi lahko ogrozile tekoče poslovanje družbe. Tudi s tega vidika je torej pomembno, da se vsak upnik pri bodočem poslovnem partnerju prepriča o premoženju podjetja, s katerim namerava poslovati, da s tem ne bi ogrozil svojega lastnega obstoja in povzročil svoj lasten stečaj.

Če pa ste ugotovili, da je vaš dolžnik - podjetnik že dalj časa prezadolžen oz. nelikviden, lahko predlagate stečaj. Upnik mora ob vložitvi predloga stečajnega postopka obstoj dospele terjatve izkazati z verodostojno listino, hkrati pa dokazati, da dolžnik še nima denarnih sredstev za poravnavo terjatve (dokaz nelikvidnosti – neuspele blokade ŽR). V praksi se dostikrat izkaže, da je bolje, da se že v fazi vložitve predloga stečajnega postopka dodatno navedeta še eden ali več upnikov.

V predlogu je potrebno navesti:

  1. priimek in ime samostojnega podjetnika in njegovo davčno številko,
  2. začetek opravljanja dejavnosti, opravilno št., matično št. obrata,
  3. priglasitveni list,
  4. opis, kdaj je dolžnik zapadel v finančne težave (fotokopije sklepov o prisilni poravnavi iz sredstev na ŽR, čas blokade ŽR itd.),
  5. podatki o premoženjskem stanju dolžnika – če se dajo pridobiti npr. podatki o KDD,
  6. seznam zaostalih obveznosti dolžnika – neplačanih računov.

Dejstvo, da je upnik pri naslovnem sodišču z omenjenim predlogom zahteval sodno varstvo, še ne pomeni, da bo upniku svojo terjatev tudi uspelo izterjati. V primeru, da dolžnik nima na voljo zadosti svojega premoženja za poplačilo upnikov, velja pri poplačilu upnikov v izvršilnem postopku splošno načelo, da se iz določenega premoženja poplača tisti upnik, ki je prvi predlagal izvršbo na določeno premoženje. Zato se lahko zgodi, da kljub izvršilnemu naslovu npr. pravnomočni sodni odločbi, terjatve posameznih upnikov ostanejo nepoplačane, ker je bilo dolžnikovo premoženje že prej uporabljeno za poplačilo terjatev drugih upnikov, ki so prej zahtevali poplačilo svojih terjatev.

Ne smemo pa tudi spregledati določb 71. in 92. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), ki določata izvzem stvari in prejemkov iz izvršbe in tako tudi iz stečajne mase npr. predmeti za osebno rabo, gospodinjstvo itd. Na tem mestu velja pripomniti le, da omejitve po ZIP glede dejavnosti v primeru stečaja samostojnega podjetnika tu ne veljajo.

Glavni namen stečajnega postopka ostaja še vedno poplačilo upnikov, vendar pa je njegov namen tudi dokončno prenehanja dolžnikovih pravnih razmerij.

Zaključek

Stečaj samostojnega podjetnika ureja Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Samostojni podjetnik je po ZGD posebna statusno pravna oblika, v kateri fizična oseba na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in odgovarja z vsem svojim premoženjem, osebnim in tistim, ki ga je namenil za opravljanje svoje dejavnosti.

Tako omenjeni pravilnik kot ZGD kot obliko prenehanja delovanja samostojnega podjetnika o stečaju izrecno ne obravnavata, navedeno je le »prenehanje poslovanja« na podlagi priglasitve podjetnika, vendar je iz posameznih določb moč razbrati, da se za stečaj nad samostojnim podjetnikom uporabljajo smiselno določbe, kot veljajo za stečaj d.o.o.

Vsa novejša prizadevanja v razvitih evropskih sistemih gredo v smeri preprečevanja stečaja v obliki popolne razprodaje premoženja in v smeri ohranjanja gospodarskega subjekta na trgu preko sanacije.

Osebno menim, da je stečaj samostojnega podjetnika gotovo ena zadnjih možnosti, ki jih ponuja zakon, saj je neučinkovit (praviloma, ni pa nujno) in ima številne negativne posledice. Opozoriti velja predvsem na možnost, da ne pride vse premoženje podjetnika v stečajno maso (npr. skrito premoženje v tujini), okoliščina, da ima podjetnik skupno premoženje - lastnino z ostalimi člani družine (»družinski« s.p.); v tem primeru imajo solastniki - člani družine izločitveni zahtevek itd. Naša zakonodaja ima v obravnavanem primeru še precej »lukenj«, zato se pri poslih večjih vrednosti raje prepričajte o premoženjskem stanju podjetnika.

O avtorici: Romana Kruhar Puc, univ.dipl.prav., UNICONSULT, Davčno, finančno in računovodsko svetovanje, d.o.o. Področja svetovanja: davčni pregledi, svetovanje v davčnem postopku, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dobička pravnih oseb, ostali davki in prispevki.
Želite postaviti vprašanje?

Zadnji članki iz rubrike:

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

31.7.2019 11:14:21:
Turistična in promocijska taksa

31.7.2019 17:12:52:
Turistična taksa za bivanje v počitniškem stanovanju na Hrvaškem

Najnovejši članki:

19.9.2019 16:02:57:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

19.9.2019 16:03:15:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

19.9.2019 16:03:35:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT