Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 18.7.2006 16:11:46

Pojasnila k slovenskim računovodskim standardom (2006)

Rubrika: Slovenski računovodski standardiprint Natisni

Pojasnila k slovenskim računovodskim standardom (2006)

Na podlagi 4. točke uvoda v slovenske računovodske standarde 2006 (Uradni list RS, št. 118/05) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na seji dne 12. julija 2006 sprejel

POJASNILO 2 K UVODU V SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE (2006) - PRIPOZNAVANJE IN ODPRAVLJANJE PRIPOZNANJA SREDSTEV

Pripoznanje sredstev v knjigovodskih razvidih in posledično v računovodskih izkazih se odpravi, če podjetje sredstev ne obvladuje več in iz njih ne pričakuje gospodarskih koristi. Posledično pomeni pojem prodaja ali drugačna odtujitev sredstev v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (2006) vsako odpravo pripoznanja sredstev, ki je posledica prenehanja obvladovanja sredstev in pričakovanja gospodarskih koristi iz njih.
Pripoznanje sredstev se torej odpravi na primer zaradi prodaje, zamenjave, podaritve ali odprave pripoznanja, ki je posledica dokončnega odpisa (likvidacije) sredstev v poslovnih knjigah zaradi uničenja, popisnega primanjkljaja, neuporabnosti, prenehanja uporabe ter obvladovanja sredstev in pričakovanja gospodarskih koristi iz njih na podlagi zakona, pogodbenega sporazuma, stečajnega ali likvidacijskega postopka ali kakršnega koli drugega razloga, zaradi katerega podjetje ne more več obvladovati sredstev in pričakovati gospodarskih koristi iz njih.

POJASNILO 3 K UVODU V SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE (2006) - PRIMERJALNI PODATKI ZA LETO 2005

Ob prehodu na slovenske računovodske standarde (2006) - odslej SRS (2006) - opravi podjetje prilagoditve in preračune postavk v računovodskih izkazih skladno s 15. točko uvoda v SRS (2006). V letnih računovodskih izkazih, ki jih podjetje prvič sestavi po SRS (2006),
1. v bilanci stanja primerjalne podatke za leto 2005 izkaže v dveh stolpcih:
a) po SRS (2001), in ne preračunane po SRS (2006), temveč le smiselno v postavkah sredstev in obveznosti do virov sredstev v veljavni shemi bilance stanja po SRS (2006) in
b) po preračunanih zneskih na dan 1. januarja 2006 skladno s 15. točko uvoda v SRS (2006) oziroma na prvi dan poslovnega leta, ki se začne po 1. januarju 2006;
2. v izkazu poslovnega izida primerjalne podatke za leto 2005 izkaže po SRS (2001), in ne preračunane po SRS (2006), temveč le smiselno v postavkah stroškov, odhodkov, prihodkov in poslovnih izidov v veljavnih shemah izkaza poslovnega izida po SRS (2006);
3. v izkazu denarnih tokov primerjalne podatke za leto 2005 izkaže po SRS (2001), in ne preračunane po SRS (2006), temveč le smiselno v postavkah prejemkov in izdatkov v veljavnih shemah izkaza denarnih tokov po SRS (2006);
4. v izkazu gibanja kapitala podatke o začetnem stanju izkaže po preračunanih zneskih na dan 1. januarja 2006 skladno s 15. točko uvoda v SRS (2006) oziroma na prvi dan poslovnega leta, ki se začne po 1. januarju 2006.

POJASNILO 4 K UVODU V SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE (2006) - BISTVENOST

1. Skladno s 5. točko uvoda v slovenske računovodske standarde (2006) so kakovostne značilnosti računovodskih izkazov njihova razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Na ustreznost postavk vpliva njihova bistvenost (pomembnost). Znesek je bistven, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih. Naravo in stopnjo bistvenosti opredeli podjetje v svojih aktih.
2. Upoštevajoč bistvenost se podjetje lahko odloči, da v knjigovodskih razvidih
a) ne pripoznava in ne odpravlja terjatev in obveznosti za odloženi davek, če so zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek posamič ali skupno za podjetje nepomembni;
b) ne oblikuje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, če razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacij in dejanskim zneskom stroškov za jubilejne nagrade in odpravnine niso pomembne;
c) pripoznava prihodke in odhodke iz obresti po efektivni obrestni meri za finančne naložbe v posojila pomembnih vrednosti in finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo pomembnih vrednosti.
3. V prilogah k računovodskim izkazom podjetje razkrije bistvenost, ki jo upošteva pri pripravi računovodskih izkazov, in okoliščine iz točke od a) do c) druge točke tega pojasnila.

POJASNILO 5 K UVODU V SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE (2006) - DELI OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

1. Skladno s 15. točko uvoda v slovenske računovodske standarde (2006) podjetje dele opredmetenih osnovnih sredstev večjih vrednosti, ki imajo različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva (odslej deli opredmetenih osnovnih sredstev), obračunava ločeno za nove nabave po 1. januarju 2006. To pomeni, da podjetje na dan prehoda na SRS (2006) ne izkaže ločeno delov pri tistih opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so bila pridobljena pred prehodom na slovenske računovodske standarde (2006), razen če je ločeno spremljanje delov opredmetenih osnovnih sredstev v računovodskih izkazih zagotavljalo že do vključno 31. decembra 2005.
2. Za nove nabave po 1. januarju 2006 v smislu 15. točke uvoda v slovenske računovodske standarde (2006) se štejejo tudi nove nabave delov tistih opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila pridobljena do vključno 31. decembra 2005. Zato se tudi nabava delov teh opredmetenih osnovnih sredstev po 1. januarju 2006 računovodsko obravnava kot nadomestitev dela opredmetenega osnovnega sredstva. To pomeni, da podjetje ločeno izkaže novo nabavo dela opredmetenega osnovnega sredstva ter odpravi pripoznanje ocenjene preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela opredmetenega osnovnega sredstva, ne glede na to, ali je bil nadomeščeni del amortiziran posebej.
3. Kot deli opredmetenih osnovnih sredstev se skladno s SRS 1.16 ter skladno z 2. točko tega pojasnila štejejo tudi stroški rednih pregledov in popravil opredmetenih osnovnih sredstev.

POJASNILO 1 K SLOVENSKEMU RAČUNOVODSKEMU STANDARDU 1 (2006) - NAJEMI TER AMORTIZIRANJE ZEMLJIŠČ IN ZGRADB

1. Najemi zemljišč in zgradb se uvrščajo med poslovne ali finančne najeme na enak način kot najemi drugih sredstev. Za zemljišča je značilno, da imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti, in če ni pričakovati, da bo na koncu najema lastninska pravica prešla na najemnika, ta ne prevzame skoraj vseh tveganj, povezanih z lastništvom. Pogoj, ki je v SRS 1.57 c) določen za uvrstitev najema med finančne najeme, ni izpolnjen, če je v pogodbi določeno, da se najem zemljišč sklepa za nedoločen čas.
2. Zemljišča in zgradbe se v računovodskih izkazih pripoznavajo ločeno, tudi če so pridobljena skupaj. Skladno s SRS 13.28 se zemljišča zaradi neomejene dobe koristnosti ne amortizirajo, razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov. Amortizacijska osnova za takšna zemljišča se določi na enak način kot za druga opredmetena osnovna sredstva. Amortizacijska osnova je nabavna ali prevrednotena vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zmanjšana za preostalo vrednost.
3. Preostala vrednost vseh opredmetenih osnovnih sredstev se skladno s SRS 1.18 in SRS 1.46.g) določi v znesku, ki bi ga podjetje prejelo ob odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva, zmanjšanem za pričakovane stroške odtujitve. Za stroške likvidacije se skladno s SRS 1.18 štejejo pričakovani stroški odtujitve, ne pa tudi stroški razgradnje, odstranitve in obnove mesta, saj so slednji sestavni del amortizacijske osnove opredmetenih osnovnih sredstev.
4. Pri nekaterih zemljiščih, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, je preostala vrednost praviloma pomembna, zato zmanjšuje amortizacijsko osnovo takšnih zemljišč. Preostala vrednost je ocenjeni znesek, ki bi ga podjetje prejelo ob odtujitvi nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, zmanjšan za pričakovane stroške odtujitve.

POJASNILO 1 K SLOVENSKEMU RAČUNOVODSKEMU STANDARDU 2 (2006) - EMISIJSKI KUPONI

1. Podjetje, ki mu država na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06) podeli emisijske kupone, te v skladu s SRS 2 pripozna med neopredmetenimi sredstvi (predlagan konto 005 – Emisijski kuponi) v vrednosti po 1 tolar za vsak emisijski kupon ter za prejete emisijske kupone izkaže v skladu s SRS 10.8 odložene prihodke v zvezi z državnimi podporami (predlagan konto 966 – Prejete državne podpore).
2. Ker v Sloveniji za emisijske kupone ni delujočega trga, jih podjetje ne more prevrednotiti na večjo pošteno vrednost.
3. Podjetje emisijske kupone, ki jih kupi oziroma drugače pridobi zaradi izpolnitve obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po zakonu o varstvu okolja, pripozna med neopredmetenimi sredstvi (predlagan konto 007 – Kupljeni emisijski kuponi) po nabavni vrednosti in v enakem znesku pripozna obveznost do dobaviteljev. Če je nadomestljiva vrednost emisijskih kuponov na koncu poslovnega leta manjša od njihove knjigovodske vrednosti, mora podjetje knjigovodsko vrednost emisijskih kuponov prevrednotiti zaradi oslabitve.
4. Za vrednost proizvedenih emisij na koncu poslovnega leta podjetje oblikuje obveznost do države za predajo emisijskih kuponov po zakonu o varstvu okolja (predlagan konto 266) v vrednosti po 1 tolar za emisijski kupon ter pripozna poslovne odhodke (predlagan konto 481). Istočasno zmanjša odložene prihodke v zvezi z državnimi podporami (predlagan konto 966) ter pripozna poslovne prihodke (predlagan konto 768) v vrednosti po 1 tolar za kupon. Če je podjetje kupilo emisijske kupone, ki jih izkazuje med neopredmetenimi sredstvi (na predlaganem kontu 007), za manjkajoče število emisijskih kuponov konec leta zmanjša vrednost kupljenih emisijskih kuponov (predlagan konto 007) po 1 tolar in poveča vrednost emisijskih kuponov (predlagan konto 005) po 1 tolar. Istočasno sorazmerno po metodi povprečnih cen zmanjša preostalo knjigovodsko vrednost kupljenih emisijskih kuponov (predlagan konto 007) in pripozna poslovne odhodke (predlagan konto 481).
5. Obveznost do države za predajo emisijskih kuponov po zakonu o varstvu okolja podjetje poravna z izročitvijo emisijskih kuponov.
6. Če podjetje na koncu poslovnega leta nima dovolj emisijskih kuponov za poravnavo obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po zakonu o varstvu okolja, mora dodatno vračunati poslovne odhodke (predlagan konto 481) v znesku, ki najbolje odraža pošteno vrednost emisijskih kuponov na koncu poslovnega leta, in pripoznati vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke (predlagan konto 290).
7. Če podjetje proda emisijske kupone, katerih število presega obveznost do države za predajo emisijskih kuponov po zakonu o varstvu okolja, za čisti znesek prodanih emisijskih kuponov pripozna poslovne prihodke.
8. Če podjetje kupi emisijske kupone zaradi nadaljnje prodaje, in ne zaradi izpolnitve obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po zakonu o varstvu okolja, jih pripozna med neopredmetenimi sredstvi (predlagan konto 007). Emisijski kuponi, kupljeni za nadaljnjo prodajo, se med neopredmetenimi sredstvi izkazujejo zgolj formalno, po vsebini pa so naložbeno premoženje. Dobički ali izgube pri prodaji emisijskih kuponov po tej točki se pripoznajo med finančnimi prihodki ali med finančnimi odhodki. Emisijski kuponi, kupljeni za nadaljnjo prodajo, se vrednotijo po nabavni vrednosti.
9. V letnem računovodskem poročilu mora podjetje razkriti število pridobljenih emisijskih kuponov (posebej za pridobljene brezplačno od države in kupljene za izpolnitev obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po zakonu o varstvu okolja ali kupljene za nadaljnjo prodajo), število odtujenih emisijskih kuponov (posebej za predane državi in prodane) in število (stanje) emisijskih kuponov na dan poročanja ter vrednost, ki najbolje odraža pošteno vrednost emisijskih kupov na dan poročanja.
10. Podjetje posebej razkrije znesek poslovnih odhodkov za emisijske kupone, znesek poslovnih prihodkov od prodanih emisijskih kuponov ter znesek finančnih prihodkov in finančnih odhodkov iz trgovanja z emisijskimi kuponi v obračunskem obdobju.
11. Na dan 1. januarja 2007 podjetje emisijske kupone, ki jih izkazuje v vrednosti po 1 tolar za kupon, izkaže po vrednosti 1 evro za vsak emisijski kupon.

POJASNILO 1 K SLOVENSKEMU RAČUNOVODSKEMU STANDARDU 5 (2006) - TERJATVE ZA VSTOPNI DAVEK NA DODANO VREDNOST

Povečanje ali zmanjšanje terjatev za vstopni davek na dodano vrednost zaradi razlike med začasnim in dejanskim odbitnim deležem vstopnega davka na dodano vrednost po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-UPB4) (Uradni list RS, št. 21/06) se pripozna kot neposredno povečanje ali zmanjšanje posamične nabavne vrednosti sredstev (blaga) ali storitve. Ne glede na to se podjetje lahko odloči za razliko med začasnim in dejanskim odbitnim deležem vstopnega davka na dodano vrednost povečati druge prihodke skladno s SRS 18.10 ali druge odhodke skladno s SRS 17.9, razen pri opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih sredstvih, pri katerih se na dan 31. decembra za ugotovljeno razliko povečajo ali zmanjšajo nabavne vrednosti v tem letu kupljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

POJASNILO 1 K SLOVENSKEMU RAČUNOVODSKEMU STANDARDU 22 (2006) - VODENJE POSLOVNIH KNJIG PRI ZDRUŽITVAH IN DELITVAH

Družbe, ki so vpletene v združitve in delitve, na podlagi 68. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list Republike Slovenije, št. 42/06) ter 10. točke uvoda v slovenske računovodske standarde (2006) pri vodenju poslovnih knjig upoštevajo:
1. Družba, ki se pripoji k drugi družbi ali se spoji z drugo družbo (odslej prevzeta družba), skladno z zakonom o gospodarskih družbah sestavi letno (zaključno) poročilo na dan obračuna združitve. To je bilančni presečni dan (imenovan tudi dan prevzema), od katerega dalje se šteje, da so dejanja prevzete družbe opravljena za račun prevzemne ali nove družbe, in od katerega dalje se šteje, da so dejanja prevzete družbe za potrebe računovodenja opravljene za račun prevzemne ali nove družbe. Bilančni presečni dan določijo uprave družb v pogodbi o pripojitvi ali spojitvi. V obdobju od obračuna združitve do vpisa združitve v sodni register se šteje, da prevzeta družba vodi poslovne knjige skladno s SRS 22 v svojem imenu in za račun prevzemne ali nove družbe, če do vpisa v sodni register ne pride, pa v svojem imenu in za svoj račun. V primeru vpisa združitve v sodni register niti prevzeta niti prevzemna ali nova družba ne sestavi letnega poročila za obdobje od obračuna združitve do vpisa združitve v sodni register.
Po vpisu združitve v sodni register je prevzeta družba prevzemni ali novi družbi dolžna predati poslovne knjige, ki jih je v obdobju od obračuna združitve do vpisa združitve v sodni register vodila za račun prevzemne ali nove družbe. Prevzemna ali nova družba na podlagi prevzetih poslovnih knjig v svoje poslovne knjige po stanju na dan obračuna združitve vnese prevzeta sredstva in prevzete obveznosti v zneskih, v katerih jih je izkazovala prevzeta družba na dan obračuna združitve, ter preračuna te zneske po njihovi pošteni vrednosti na dan obračuna združitve (dan prevzema). Za tem prevzemna ali nova družba na podlagi prevzetih poslovnih knjig v svoje poslovne knjige vnese zbirne zneske sprememb za posamezna prevzeta sredstva in posamezne prevzete obveznosti za obdobje od obračuna združitve do vpisa združitve v sodni register ter zbirne zneske prihodkov in odhodkov po njihovih vrstah za obdobje od obračuna združitve do vpisa združitve v sodni register. Prevzemna ali nova družba ob upoštevanju poštene vrednosti posameznih prevzetih sredstev in obveznosti prevzete družbe prilagodi obračunane zneske prihodkov in odhodkov prevzete družbe (na primer stroške amortizacije je treba obračunati ob upoštevanju poštene vrednosti amortizirljivih sredstev na dan obračuna združitve, preveriti morebitne razloge za oslabitev dobrega imena in drugo) ter izloči prihodke in odhodke, ki sta jih prevzeta in prevzemna družba obračunali na podlagi medsebojnega poslovanja v obdobju od obračuna združitve do vpisa združitve v sodni register.
Prevzemna ali nova družba je v letnem poročilu za obdobje, v katerem se izvede združitev, dolžna razkriti poslovni izid ter prihodke in odhodke prevzete družbe od obračuna združitve do vpisa združitve v sodni register.
2. Družba, ki se razdeli z ustanovitvijo novih družb ali s prevzemom, ali družba, ki oddeli del premoženja z ustanovitvijo novih družb ali s prevzemom (odslej prenosna družba), skladno z zakonom o gospodarskih družbah sestavi letno poročilo na dan obračuna delitve. To je bilančni presečni dan (imenovan tudi dan prevzema), od katerega dalje se šteje, da so dejanja prenosne družbe opravljena za račun prevzemnih ali novih družb in od katerega dalje se šteje, da so transakcije prenosne družbe za potrebe računovodenja opravljene za račun prevzemnih ali novih družb. Bilančni presečni dan določijo uprave družb v delitvenem načrtu ali v pogodbi o delitvi in prevzemu. V obdobju od obračuna delitve do vpisa delitve v sodni register se šteje, da prenosna družba vodi poslovne knjige skladno s SRS 22 v svojem imenu in za račun prevzemnih ali novih družb, če do vpisa v sodni register ne pride, pa v svojem imenu in za svoj račun. Prenosna družba je poslovne knjige dolžna voditi tako, da je zagotovljeno ločeno spremljanje poslovnih dogodkov za področje poslovanja, ki se utemeljeno pripiše posameznemu delu premoženja, ki se skladno z delitvenim načrtom ali pogodbo o delitvi in prevzemu prenaša na prevzemne ali nove družbe. V primeru vpisa delitve v sodni register prenosna in prevzemne ali nove družbe ne sestavijo letnega poročila za obdobje od obračuna delitve do vpisa delitve v sodni register.
Po vpisu delitve v sodni register je prenosna družba prevzemnim ali novim družbam dolžna predati tisti del poslovnih knjig, ki ga je v obdobju od obračuna delitve do vpisa delitve v sodni register vodila za račun posamezne prevzemne ali nove družbe in ki se nanaša na del poslovanja oziroma premoženja, ki se glede na delitveni načrt ali pogodbo o delitvi in prevzemu prenaša na posamezno prevzemno ali novo družbo. Prevzemne ali nove družbe na podlagi prevzetih poslovnih knjig v svoje poslovne knjige po stanju na dan obračuna delitve vnesejo prevzeti del sredstev in obveznosti v zneskih, v katerih jih je izkazovala prenosna družba na dan obračuna delitve, ter preračunajo te zneske po njihovi pošteni vrednosti na dan obračuna delitve (dan prevzema). Za tem prevzemne ali nove družbe na podlagi prevzetih poslovnih knjig v svoje poslovne knjige vnesejo zbirne zneske sprememb za posamezna prevzeta sredstva in posamezne prevzete obveznosti za obdobje od obračuna delitve do vpisa delitve v sodni register ter zbirne zneske prihodkov in odhodkov po njihovih vrstah za obdobje od obračuna delitve do vpisa delitve v sodni register. Prevzemne ali nove družbe ob upoštevanju poštene vrednosti posameznih prevzetih sredstev in obveznosti prenosne družbe prilagodijo obračunane zneske prihodkov in odhodkov prenosne družbe (na primer stroške amortizacije je treba obračunati od poštene vrednosti amortizirljivih sredstev na dan obračuna delitve, preveriti morebitne razloge za oslabitev dobrega imena in drugo) ter izločijo prihodke in odhodke, ki so jih prenosna in prevzemne družbe obračunale na podlagi medsebojnega poslovanja v obdobju od obračuna delitve do vpisa delitve v sodni register. V primeru oddelitve premoženja s prevzemom ali z ustanovitvijo novih družb prenosna družba v letno poročilo in računovodske izkaze za poslovno leto, v katerem se izvede oddelitev, ne vključi poslovnih dogodkov iz poslovnih knjig, ki jih je po obračunskem dnevu delitve vodila v svojem imenu in za račun prevzemnih ali novih družb ter ki se nanašajo na področje poslovanja, ki se utemeljeno pripiše posameznemu delu premoženja, ki je bilo preneseno na prevzemne ali nove družbe.
Prevzemne ali nove družbe so v letnem poročilu za obdobje, v katerem se izvede delitev, dolžne razkriti poslovni izid ter prihodke in odhodke, ki se nanašajo na področje poslovanja, ki se je glede na delitveni načrt ali pogodbo o delitvi in prevzemu preneslo na posamezno prevzemno ali novo družbo, od obračuna delitve do vpisa delitve v sodni register.
3. Vse družbe, ustanovljene po zakonu o gospodarskih družbah, morajo letno poročilo sestaviti po stanju na zadnji dan poslovnega leta (bilančni presečni dan za letno poročilo). Če od dneva obračuna združitve ali delitve dalje in do bilančnega presečnega dneva za letno poročilo še ni opravljen vpis združitve ali delitve v sodni register, je prevzeta ali prenosna družba na bilančni presečni dan dolžna sestaviti letno poročilo skladno z določbami osmega poglavja zakona o gospodarskih družbah. Prevzemne ali nove družbe v prvem letnem poročilu, ki sledi vpisu v sodni register, v svoje računovodske izkaze vključijo premoženje in poslovne dogodke prenosne družbe in prevzemnih ali novih družb za tekoče leto ter preračunajo primerjalne podatke za preteklo poslovno leto, prenosna družba, ki oddeli del premoženja, pa izključi poslovne dogodke za tekoče leto, ki se nanašajo na oddeljeni del premoženja, ter preračuna primerjalne podatke za preteklo poslovno leto.
4. Ne glede na 3. točko tega pojasnila v primeru, da je vpis združitve ali delitve izveden najkasneje v roku treh mesecev po bilančnem presečnem dnevu za letno poročilo, prevzeta družba ali prenosna družba, ki po vpisu v sodni register preneha obstajati, ni dolžna sestaviti posebnega letnega poročila na bilančni presečni dan, prenosna družba, ki oddeli del premoženja, pa sestavi letno poročilo le za poslovanje, ki se utemeljeno pripiše premoženju, ki se ne prenese na prevzemne ali nove družbe. V tem primeru prevzemna ali nova družba v svoje računovodske izkaze vključi premoženje in poslovne dogodke prenosne ali prevzete družbe (v primeru oddelitve pa premoženje in poslovne dogodke za del poslovanja oziroma premoženja, ki ga prevzame) od dneva obračuna združitve ali delitve dalje.

dr. Ivan Turk l.r.
Predsednik strokovnega sveta
Slovenskega inštituta za revizijo

Ta pojasnila začno veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začno pri sestavitvi letnega poročila za poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2006 ali kasneje.

Objavljeno: Uradni list RS 75/2006 z dne 18. 7. 2006

Ključne besede:
SRS
slovenski računovodski standardi

Zadnji članki iz rubrike:

15.5.2019 15:10:47:
Spremembe: Slovenski računovodski standard 15 (2019) - Prihodki

15.5.2019 15:05:46:
Spremembe SRS (2016) v letu 2019

13.2.2019 14:58:47:
Spremembe slovenskih računovodskih standardov (2016) v letu 2019

18.12.2018 8:36:24:
Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 11 (2016) – Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe

28.8.2018 14:07:38:
Slovenski računovodski standard 15 (2019) – Prihodki

Najnovejši članki:

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT