Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.3.2021 22:01:22

Predlog sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog.

Besedilo predloga zakona


Cilj predloga zakona je preko dohodkovnega obdavčenja pravnih oseb zagotoviti strožjo davčno obravnavo držav, ki spodbujajo škodljive davčne prakse oziroma niso pripravljene sodelovati v davčne namene, vendar ne na način poimenovanja in sramotenja držav, ampak s spodbujanjem pozitivnih sprememb preko trajnega in dinamičnega delovanja. Cilj je tudi pregledno in pravično obdavčenje, vključno z reševanjem zunanjih izzivov, ki vplivajo na davčne osnove držav članic EU, upoštevaje globalno naravo davčne konkurence in agresivno davčno načrtovanje.

Cilj predloga zakona je tudi prilagoditev davčnih obravnav na način, da ne prihaja do neobdavčenja.

2.2 Načela

Predlog zakona ne odstopa od temeljnih načel, na katerih temelji osnovni zakon. Načeli pravičnosti in učinkovitega obdavčenja se zasledujeta tako, da se zagotavlja vse vzvode za obdavčitev, tudi pri poslovanju z jurisdikcijami, ki spodbujajo škodljive davčne prakse oziroma ne sodelujejo v davčne namene, hkrati pa se na ravni EU krepijo načelo dobrega davčnega upravljanja na globalni ravni in zunanje davčne strategije. Zasleduje se načelo enkratne obdavčitve.

Poglavitne rešitve

Predlog zakona ne posega vsebinsko v t.i. davčne obrambne ukrepe, ki so že določeni v ZDDPO-2 in katerih obravnava je vezana na seznam držav, ki ga objavljata FURS in MF, na njem pa so države s splošno povprečno nominalno davčno stopnjo nižjo od 12,5 % in državo na seznam uvrsti minister za finance. Predlog zakona nadgrajuje podlago za določitev seznama držav oziroma določa drugačen, nadgrajen način od veljavnega, za navezovanje obrambnih ukrepov na jurisdikcije, ki z vidika poštene in pravične obdavčitve pomenijo tveganje za zlorabe. Zato bo treba dopolniti podlage za navezavo na seznam. Bistven kriterij, po katerem so se na veljavni seznam uvrstile države, je splošna nominalna povprečna davčna stopnja v tretji državi. Tekom veljavnosti določb, vezanih na seznam, so se pokazale materialne in konkretne izvedbene vrzeli tega pristopa, dodatno se je izvedel napredek pri mednarodnih davčnih standardih. Na področju mednarodnega podjetniškega obdavčenja je pomen v teoriji in praksi pridobivala dejanska oziroma efektivna obdavčitev dohodkov. Primeroma je namreč v določeni jurisdikciji lahko splošna nominalna davčna stopnja ustrezno visoka, dejanska oziroma efektivna obdavčitev pa je, zaradi priznanih ugodnosti, ki so splošne ali specialne, in morebitnih oprostitev, prenizka ali pa je ni. Prepoznati pa je treba, da je težko doseči strinjanje davčno suverenih držav in jurisdikcij, kaj je še zadostno efektivno obdavčenje. Skupni trenutni pristop EU na tem področju, ki z seznamom EU in kriteriji, ki ga določajo, zasleduje cilje in načela preglednosti, pravičnega obdavčenja in boja proti zmanjševanju davčne osnove in prenosu dobička, je ustrezen.

Vendar, upoštevaje že navedeno trenutno dogajanje pri oblikovanju in dogovarjanju dopolnjenega in v določeni meri novega mednarodnega davčnega okvira in standardov o minimalnem obdavčenju, je zaradi negotovosti glede končnega izida in posameznih elementov potrebna določena skrbnost pri določanju novih podlag in ohranjanju poznanega veljavnega davčnega sistema.

Posledično bo v ZDDPO-2 ohranjena podlaga za določitev nacionalnega seznama držav, ki velja sedaj, pri tem pa na seznamu lahko ne bo nobene države, dodatno pa bo določeno, da se že določeni materialni obrambni ukrepi, ki se vežejo na seznam držav, po predlogu vežejo tudi na seznam EU. S tem se Slovenija kot država članica EU in kot samostojna davčna jurisdikcija pridruži procesu dobrega davčnega upravljanja, kot dela davčne strategije EU do tretjih držav. Jurisdikcije se z namenom uvrščanja na seznam EU ocenjujejo glede na tri ključna merila oziroma kriterije: davčno preglednost, pravično obdavčitev in izvajanje minimalnih standardov OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritev dobička, ki so še dodatno razdelana. Navedeni kriteriji se lahko spreminjajo ter dopolnjujejo in pričakovati je, da se bodo. Seznam EU se je večkrat posodobil, zadnjič oktobra 2020, od 2020 dalje se posodablja največ dvakrat letno. Predlog zakona se bo na seznam EU neposredno skliceval. To pomeni, da bodo na ta način subsumirani tudi kriteriji in celoten pravni okvir, ki so relevantni za določanje vsakokratnega seznama EU. Tako bo izpolnjena zahteva po pravni varnosti pri zakonodajnem urejanju na davčnem področju. Sklicevanje na navedeni seznam EU je za druge namene že določeno v Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20). Navedeni zakon določa ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2, navezava na EU seznam nesodelujočih jurisdikcij je določena v 5. členu zakona, ki določa pogoje v zvezi s kreditnimi pogodbami in kreditojemalci. Poroštveno obveznost po navedenem zakonu prevzema Republika Slovenija pod nekaterimi pogoji, med drugimi tudi v primeru, da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države.

Predlog zakona bi lahko določil tudi razširjeno pravno podlago za strožjo obravnavo jurisdikcij, in sicer na način, da bi razširil kriterije, s ciljem upoštevanja denimo dejanskih dejstev in okoliščin v posamezni jurisdikciji, reciprociteto in dopustil določeno mero diskrecije. Vendar je sklicevanje na seznam EU primeren, zlasti upoštevaje celoten okvir in namen le tega.
Proučena je bila tudi variantna rešitev, da bi se za vse obrambne ukrepe v ZDDPO-2, ki so bili do sedaj vezani na nacionalni seznam držav, določilo merilo zadostne minimalne obdavčitve, s čimer bi presegli delne pomanjkljivosti, ki jih prinaša veljavna vezava na nominalno stopnjo kot kriterija za ustrezno obdavčitev. Pristop minimalne obdavčitve je določen pri ukrepu nadzorovanih tujih družb, in sicer je določeno, da se oseba obravnava kot nadzorovana tuja družba, če je, med drugim, davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se za ta dobiček zaračunal osebi po ZDDPO-2. Takšen pristop pa terja ugotavljanje dejanske obdavčitve v vsakem konkretnem primeru, za vsako plačilo, za vsakega zavezanca, pri tem pa je zaradi konsistentnosti pomembno določiti še, katera pravila za določanje davčne osnove se uporabijo, kako se obravnavajo določeni odlogi in posebne izjeme in tako dalje. Tudi na mednarodni ravni dogovora ali soglasja o skupni določitvi standarda za še zadostno oziroma minimalno (efektivno) obdavčitev še ni.
V členih ZDDPO-2, ki se vežejo na nacionalni seznam držav, bo dodatno določena navezava na seznam EU. Predlagano je, da podlage za veljavni seznam držav ostanejo v ZDDPO-2, torej nižja obdavčitev od 12,5 % in uvrstitev države na seznam s strani ministra za finance, pri tem pa se v času uporabe seznama EU nacionalni seznam držav lahko izvaja na način, da nobena država ni objavljena na njem. Posledično bosta v ZDDPO-2 določeni dve podlagi za seznam oziroma podlaga za dva seznama. Z ohranitvijo podlage za nacionalni seznam se ohrani davčna suverenost Slovenije, da udejanja svojo davčno politiko, zlasti v primeru, če se okoliščine glede seznama EU spremenijo.
V poglavju o nadzorovanih tujih družbah se predlaga vezanje izjeme glede vsebinskega pogoja na povezavo z jurisdikcijami s seznama.

Predlagana je vključitev 9.a člena Direktive (EU) 2016/1164 v ZDDPO-2, kot dopolnitev poglavja, ki ureja hibridna neskladja. Če bi se po domači davčni zakonodaji oseba v Sloveniji obravnavala kot davčno transparentna, po davčnem pravu jurisdikcije vlagateljev pa kot ne davčno transparentna, je predlagano, da je ta oseba rezident in se torej dohodek te osebe obdavči, ob izpolnitvi vseh pogojev predmetne določbe. Po ZDDPO-2 bi se v tem primeru davčno transparentna obravnava ignorirala in se bo oseba obravnavala kot rezident in se obdavčila temu ustrezno. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da v veljavni davčni zakonodaji Slovenije ni izrecne določbe, ki bi neko osebo davčno opredelila za davčno transparentno.

 

Ključne besede:
zddpo
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

Zadnji članki iz rubrike:

19.3.2021 12:54:38:
Predlog zakona o debirokratizaciji - prva obravnava

8.3.2021 21:56:33:
Predlog sprememb Zakona o davku na dodano vrednost

8.3.2021 21:21:59:
Osnutek novega Zakona o gostinstvu

23.12.2020 11:36:03:
Predlog Pravilnika o spremembi Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine

23.12.2020 11:33:32:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Najnovejši članki:

16.4.2021 10:54:25:
Začasno čakanje na delo po novem do konca maja 2021

16.4.2021 10:51:17:
Oddaja zahtevkov za izplačilo subvencije možna tudi za marec

15.4.2021 15:25:20:
Sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

15.4.2021 15:20:12:
Uredba o embalaži in odpadni embalaži

15.4.2021 15:12:31:
Pokojninska osnova, osnova za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, vdovska pokojnina

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT