Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 10.7.2006 9:06:29

Uredba o spremembah Uredbe o samozaposlenih v kulturi

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Uredba o spremembah Uredbe o samozaposlenih v kulturi

Vlada RS je na seji 6. julija sprejela besedilo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi in ga objavila v Uradnem listu RS ter določila prečiščeno besedilo Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki ga je objavila na vladnih spletnih straneh. Gre namreč za spremembe in dopolnitve Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki so posledica spremenjene davčne zakonodaje in težav v zvezi z ugotavljanjem dohodkovnega cenzusa v letu 2005. Zato ne pomenijo nikakršnih vsebinskih sprememb, ampak gre samo za tehnične spremembe in postopkovne izboljšave. V nadaljevanju prilagamo podrobnejšo obrazložitev.

Čeprav je noveliranje Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) načrtovano še v letu 2006, je treba še pred tem spremeniti in dopolniti zadevno uredbo, da bodo njene pomanjkljivosti odpravljene že pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa za leto 2006.

Spremembe in dopolnitve so povezane s spremembami davčne zakonodaje in z zapleti z izvajanjem uredbe v letu 2005. Gre predvsem za:
· spremembe Zakona o dohodnini, ki so začele veljati 1.1.2005 in se bodo izkazale v davčnih napovedih oziroma odmeri dohodnine v letu 2006,
· težave z ugotavljanjem dohodkovnega cenzusa na podlagi veljavnega ZUJIK v letu 2005.

Zakon o dohodnini, ki je začel veljati 1.1.2005, ne govori več o virih dohodnine, ampak o obdavčenih dohodkih, zato je treba dikcijo prvega odstavka 11. člena uredbe črtati (4. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih) in jo nadomestiti s samostojnim členom (3. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih) ter pri tem slediti novi davčni terminologiji. Hkrati je treba upoštevati, da je zaradi davčne reforme, ki je začela veljati 1.1.2005, vedno več samozaposlenih v kulturi, ki vodijo knjigovodstvo in so obdavčeni po dejanskih stroških. Zato je treba nujno določiti ne le, kateri dohodki se štejejo v dohodkovni cenzus, ampak tudi, kako se ugotavljajo. S tem namenom je prva alineja tretjega odstavka posebej namenjena
samozaposlenim, ki vodijo knjige, druga alineja pa t. i. normirancem, ki se jim stroški priznajo po pavšalnem odbitku (25%). Pri obeh kategorijah je osnova za ugotavljanje cenzusa odločba o odmeri dohodnine, pri čemer velja za prve novi sistem t.i. samoobdavčitve, ko davčni zavezanci zapišejo v davčno napoved samo dobiček iz samostojne dejavnosti. Zato se dohodkovni cenzus, ki temelji enako kot doslej na dohodku brez odbitih stroškov, ne more ugotavljati na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, ampak na podlagi zadnjega obračuna dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki je del dohodninske dokumentacije.

Višina dohodkovnega cenzusa se določa enako kot doslej, saj se drugi odstavek 11. člena uredbe, ki to določa, ne spreminja.

Druga nujna sprememba, ki je povezana z davčno reformo, je črtanje določbe, po kateri se pri samozaposlenem, ki deluje na več kulturnih področjih, v razvid vpisuje samo osnovna kulturna dejavnost oziroma njegov osnovni poklic. Ta določba je v sedanjem davčnem sistemu, ki ne obravnava upravičenčevih dohodkov po njegovem statusu, ampak glede na vrsto posameznega dohodka, sporna, ker priznava davčne ugodnosti samo za dohodke, ki so doseženi na registriranih področjih. Zato bo treba v prihodnje v razvid vpisati vsa področja kulture, kjer samozaposleni deluje, in ne samo eno področje, kakor zdaj določa tretji odstavek 21. člena uredbe.

Tretja sprememba je v opredelitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja za uveljavljanje pravice do plačila prispevkov. S tem se korigira sedanja neprecizna dikcija v uredbi, ki je dohodkovni cenzus določala kot pogoj za priznanje te pravice, kar ni bilo v skladu z določbami ZUJIK.

Težave v letu 2005 so se nanašale predvsem na sam postopek ugotavljanja dohodkovnega cenzusa, ker je ta v sedanji uredbi vezan na aktivnosti upravičencev. Doslej so morali ti vsako leto predložiti dokaze o višini svojih dohodkov za preteklo leto (iz napovedi za odmero dohodnine), da bi se izognili neutemeljenemu plačevanju prispevkov iz državnega proračuna in s tem povezanim poračunavanjem za nazaj. Vendar pa se je pokazalo, da to zahteva administrativno disciplino, ki je velikemu številu umetnikov tuja. Nastali so zapleti, ki so svoj vrh dosegli junija 2005, ko je ministrstvo sankcioniralo tiste, ki niso predložili izjav, s prenehanjem plačila prispevkov, kar pa se je pozneje izkazalo kot pravno neutemeljeno. Zato naj bi v prihodnje ugotavljanje dohodkovnega cenzusa namesto na davčno napoved praviloma vezali na odločbo o odmeri dohodnine.

Predlagatelj želi upravičence razbremeniti administrativnih bremen in predlaga možnost, da le-ti pooblastijo ministrstvo, da pridobi dohodninsko odločbo samo neposredno od DURS-a. Če gre za samozaposlenega, ki vodi knjige, je treba poleg odločbe predložiti tudi zadnji obračun akontacije dohodnine. Vsekakor pa uredba ohranja možnost, da upravičenec, ki ne želi dati takega pooblastila, predloži odločbo oziroma obračun v predpisanem roku sam. Predlagan je 15-dnevni rok od vročitve odločbe. Posledica preseganja dohodkovnega cenzusa oziroma nepredložitve odločbe najpozneje do 15. novembra je prenehanje plačevanja prispevkov.

Ker pa zakon določa, da se doseganje dohodkovnega cenzusa ugotavlja na podlagi dohodninske odločbe in ne predvideva odvzema pravice zaradi nepredložitve odločbe (ampak samo zaradi preseganja cenzusa), uredba določa, da se pri naknadni predložitvi odločbe ponovi postopek ugotavljanja dohodkovnega cenzusa.

Ne glede na ugotavljanje dohodninske osnove na podlagi odmere dohodnine pa bo lahko upravičenec še naprej predlagal prenehanje plačila akontacije iz državnih sredstev, če bo na podlagi svoje davčne napovedi ugotovil, da presega cenzus in se bo zato hotel izogniti naknadnemu vračanju sredstev. Sprememba je torej v tem, da je imel upravičenec v dosedanjem sistemu dolžnost seznanjanja države s svojo davčno napovedjo, po novem pa bo to samo njegova pravica.

V skladu z vladno usmeritvijo, da je treba odstranjevati administrativne ovire, je dodan tudi člen, ki nalaga ministrstvu, da pridobi podatke iz uradnih evidenc samo, po uradni dolžnosti.

Preostale spremembe so posledične, v prehodnih določbah pa je poskrbljeno za nemoteno uveljavitev novih rešitev.

Ključne besede:
samozaposleni

Zadnji članki iz rubrike:

7.2.2020 17:36:17:
Sprememba frekvence poročanja o dolžnikih iz zdravstvenega zavarovanja

7.2.2020 16:40:20:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) boste od bank in hranilnic prejeli letno informacijo o obračunanih nadomestilih

7.2.2020 16:35:33:
Problematika zapiranja računov tujim državljanom in podjetjem v tuji lasti

5.2.2020 18:10:58:
V primeru bolezni opravičena obveznost odziva na vabila in napotnice Zavoda

3.2.2020 17:22:03:
Vlada odgovarja na pobudo glede minimalne plače

Najnovejši članki:

19.2.2020 16:08:38:
Brošura o dohodku iz dejavnosti - Podrobnejši opis

19.2.2020 14:08:06:
Napoved za odmero dohodnine od drugih obresti

19.2.2020 14:02:33:
Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

19.2.2020 13:57:12:
Napoved dohodnine od dividend

19.2.2020 13:48:10:
Obdavčitev obresti

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT