Vlada bo zakon posredovala v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Glavni cilj predlaganega zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni Covid-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zakona ureja dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije covida-19, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzema dela bremena za dvig minimalne plače s strani države.

Poglavitne rešitve so:

• subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju;
• podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še 2 krat po 1 mesec;
• solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
• enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let;
• solidarnostni dodatek za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu;
• zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV2;

Prvo četrtletje 2021 bo zaradi epidemiološke slike primerljivo z zadnjim četrtletjem 2020 in je pomembnejše okrevanje gospodarstva možno pričakovati šele v drugi polovici leta. UMAR ugotavlja, da se je v začetku januarja nadaljevala zmerna rast števila registriranih brezposelnih. Ob ohranjanju interventnih ukrepov povečanje števila brezposelnih sicer decembra ni vidneje odstopalo od povišanj ob koncih predhodnih let, ki so bila večinoma posledica sezonskih dejavnikov. Dodati je treba, da se je v letu 2020 verjetnost plačilne nesposobnosti povečala mnogim podjetjem iz storitvenih dejavnosti, ki morajo biti zaradi omejitvenih ukrepov večinoma zaprta in ki zaradi omejitev ne zaposlujejo.

Glede na predhodno navedeno se zaradi epidemije ter dviga minimalne plače na podlagi določb Zakona o minimalni plači, delodajalcem za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače določi subvencija v višini 50 EUR. Subvencija se določi za delo, opravljeno v mesecih od januarja do vključno junija 2021.

Zakon določa tudi sorazmernost subvencije glede na obseg sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Glede upravičenih delodajalcev zakon določa, da do subvencije niso upravičeni delodajalci, ki so neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Zaradi epidemije ter dviga minimalne plače se za plače in nadomestila plače, ki jih delodajalci izplačujejo za mesece od julija 2021 do vključno decembra 2021, določi nižja najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, kot pa je določena v četrtem odstavku 144. člena ZPIZ-2. S tem se v določenem obsegu razbremeni delodajalce, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivi situaciji, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost je tako za plače izplačane za mesece od julija 2021 do decembra 2021 minimalna plača, namesto 60 odstotkov povprečne plače, kot je to določeno v četrtem odstavku 144. člena ZPIZ-2.

Predlog spremembe zakona odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali le del tega plačila (npr. božičnico) in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec ti delavci tudi delali, so bili v drugačnem položaju glede na delavce, ki so plačilo za poslovno uspešnost (npr. božičnico) prejeli izplačano v drugih mesecih (npr. januarja 2021). S predlogom spremembe se dosledno sledi namenu kriznega dodatka.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti