Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.1.2021 8:49:08

Krizni dodatek po PKP7

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Odgovori na pogosta vprašanja. Zadnja sprememba 12. 1. 2021

1. Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?
Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).
Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

1.1 Ali so delavci, zaposleni v programu javnih del upravičeni do kriznega dodatka?
Delodajalci zaposlenim v programu javnih del, razen če so delodajalci neposredni in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji, izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
2. V kakšni višini se izplača krizni dodatek?
Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v mesecu decembru, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 2x minimalne plače (2x 940,58 = 1.881,16 eur), izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.
Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega dvakratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.
Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 2x minimalne plače 940,58 eur.

Če delavec ne dela cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Upoštevaje navedeno, delavec, ki je bil ves mesec december 2020 napoten na začasno čakanje na delo, ni upravičen do kriznega dodatka.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ima delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas).

3. Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?
Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 2xMP. Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača. Delavcu pripada dodatek za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.
Primer 1: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru cel mesec opravlja delo razen na dan 25.12.2020 ko je državni praznik. Pripada mu 200 eur kriznega dodatka.
Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas mu v zgoraj opisanem primeru pripada 100 eur kriznega dodatka.
Primer 2: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru koristi 3 dni dopusta, 4 dni je na čakanju, ostale dni (15 delovnih dni) razen na državni praznik (1 dan) opravlja delo. Sorazmerni del kriznega dodatka se izračuna:
200/23 = 8,70
8,70 * 16 =139,20 eur (upoštevajo se dnevi, ko je opravljal delo in dan, ko bi sicer opravljal delo, pa je bil državni praznik)
Delavcu pripada 139,20 eur kriznega dodatka.

3.1 Kako se izračuna krizni dodatek v primeru subvencioniranega delovnega časa?
V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE, se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela (v skladu z odredbo o skrajšanem delovnem času) v mesecu decembru 2020.

4. Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?
Upošteva se plača opredeljena v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki + plačilo za poslovno uspešnost, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi). Dodatki k plači so določeni v 127. , 128. in 129. členu ZDR-1, kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi. V izračunu limita je treba upoštevati tudi vsa izplačana nadomestila plač.
Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.
Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca torej meseca novembra 2020.

4.1 Kako se upošteva izplačilo dela plače za poslovno uspešnost?
Kot je pojasnjeno v odgovoru 4 se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki, plačilo za poslovno uspešnost), in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru. Navedeno velja tudi v primeru izplačila dela plače iz poslovne uspešnosti, kadar je bila ta izplačana ločeno od preostalega dela/zneska plače, torej je treba ta znesek upoštevati kot del mesečne plače. Pri tem pa ni pomembno ali je izplačilo dela plače iz uspešnosti poslovanje (ki se v pogovornem jeziku imenuje tudi božičnica ali 13. plača) določeno s kolektivno pogodbo ali internim aktom delodajalca.

4.2 Kako se upošteva plača pri delavcih, ki imajo krajši delovni čas v primerih določenih v ZDR-1?
V primerih delavcev, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ki imajo delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas) se pri določitvi limita 2x MP upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

4.3 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo iz starševskega varstva?
V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačano nadomestilo plače. Po mnenju Ministrstva za delo (v navaljevanju MDDSZ) je primerno upoštevati tudi višino nadomestila plače, ki je bilo delavcu izplačano iz drugega naslova (npr. starševsko nadomestilo). Le v tem primeru se lahko zagotovi enak položaj v primerjavi z delavcem, ki mu je izplačano nadomestilo plače s strani delodajalca.

4.4 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo plače zaradi bolezni?
Po mnenju MDDSZ je treba upoštevati izplačano nadomestilo plače. Navedeno velja tudi za primere, ko je bil delavec odsoten zaradi koriščenja dopusta. S tem se zagotavlja enakopraven položaj v primerjavi z delavcem, ki je bil le delno odsoten z dela zaradi bolniške, letnega dopusta.

4.5 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so se zaposlili v decembru?
V primeru, ko gre za novo zaposlitev delavca, ki predhodno ni bil zaposlen, je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko se v podjetju na novo zaposli delavec, ki je bil predhodno zaposlen pri drugem delodajalcu pa je primerno upoštevati višino izplačane plače, kot je bila izplačana pri prejšnjem delodajalcu. Če delodajalci ne razpolagajo s temi podatki, jih bodo na podlagi določb o obveznosti obveščanja o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (glej 36. člen ZDR-1), pridobili od delavca.

5. Kateri delodajalci izplačajo krizni dodatek, ki ni obdavčen?
Krizni dodatek, od katerega se ne plačajo davki in prispevki, izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter ter tuja diplomatska predstavništva in konzulate, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organe in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

5.1 Ali morajo tuji delodajalci izplačati krizni dodatek?
Glede na to, da se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije (drugi odstavek 3. člena ZDR-1) in tako za te delavce veljajo delovnopravna upravičenja iz naslova ZDR-1, po mnenju MDDSZ glede na ureditev kriznega dodatka v 85. členu ZIUPOPDVE, ta pripada (tudi) delavcem, ki imajo v RS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Glede na navedeno in upoštevaje 85. člen ZIUPOPDVE je v tem primeru tudi tuj delodajalec upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka v skladu s 85. členom ZIUPOPDVE.

5.2 Ali je do kriznega dodatka upravičen delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v RS na podlagi pogodbe o zaposlitve po tujem pravu?
Glede na dejansko zaposlitev delavca v tuji državi in upoštevaje položaj napotenega delavca kot ga določa 210. člen ZDR-1, po mnenju MDDSZ delavec v tem primeru ni upravičen do kriznega dodatka.
5.3 Podjetje je plačo za december izplačalo v decembru. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?
Glede na to, da ZIUPOPDVE izplačilo kriznega dodatka veže na izplačilo decembrske plače, je po mnenju MDDSZ krizni dodatek treba izplačati najkasneje na plačilni dan, kot je določen pri delodajalcu oziroma upoštevaje drugi odstavek 134. člena Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1, ki določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, najkasneje 18. januarja 2021.

5.4 Podjetje zamuja z izplačilom plače za december. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?
V kolikor decembrska plača ni izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (torej 18. januarja), preide delodajalec zaradi neizplačila v zamudo, enako velja tudi glede kriznega dodatka.

6. Kako se poroča na REK obrazcu o izplačilu kriznega dodatka?
Delodajalec ob izplačilu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Na zbirnem REK obrazcu vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov, na individualnem REK obrazcu pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in znesek izplačanega kriznega dodatka vpiše v polje A052, z oznako vrste dohodka 0000.
6.1 Kako postopa podjetje, ki neupravičeno izplača krizni dodatek ali izplača previsok znesek kriznega dodatka?
V primeru, ko delodajalec pri izplačilu kriznega dodatka ni upošteval določbe 85.čl. ZIUPOPDVE in je krizni dodatek izplačal v previsokem znesku, ali ga izplačal delavcem, ki do kriznega dodatka niso upravičeni, je postopanje sledeče:
• Delavec, ki je prejel krizni dodatek v previsokem znesku vrne znesek preveč izplačanega kriznega dodatka, ali pa delodajalec ta znesek prekvalificira v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
• Delavec, ki je neupravičeno prejel krizni dodateke vrne preveč izplačan krizni dodatek, ali pa delodajalec znesek izplačaenga kriznega dodatka prekvalificira v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Predložitev REK:
• Delodajalec po prejemu vračila zneska preveč izplačanega kriznega dodatka odda popravek REK-1 obrazca, in sicer popravek z zmanjšanjem po 54. členu ZDavP-2 (popravek REK-1 VD 1190 za obdobje 12/2020 se izvede tako, da se v polju A052 vpiše vrsta dohodka 0000 in znesek kriznega dodatka zmanjšan za vračilo). Če delavci v celoti vrnejo izplačilo kriznega dodatka pa delodajalec predložen REK obrazec stornira.
• Prekvalifikacija dohodka se tehnično izvede tako, da se predložen REK (VD 1190 za obdobje 12/2020) popravi (popravek z zmnajšanjem) ali stornira v primeru celotnega vračila in hkrati predloži REK na katerem se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost z navedbo ustrezne vrste dohodka.

7. Kako podjetje pridobi sredstva za izplačan krizni dodatek?
Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenim delavcem, delodajalec preko portala eDavki predloži v elektronski obliki izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Izjava bo na voljo predvidoma v drugi polovici januarja, o čemer bo FURS obvestil zavezance prek portala eDavki.
Delodajalec izjavo v elektronski obliki vloži najkasneje do konca februarja 2021. Na podlagi tako prejete izjave bo FURS upravičenim delodajalcem povrnil izplačan krizni dodatek najpozneje do 20. marca 2021.

Iz odgovorov na spletni strani FURS.

Preberite še Pojasnila MF glede kriznega dodatka.

Ključne besede:
Krizni dodatek
pkp7

Zadnji članki iz rubrike:

15.1.2021 9:34:18:
Davčna obravnava oproščenih prispevkov za socialno varnost

14.1.2021 9:57:55:
Spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja s 1. 1. 2021

12.1.2021 17:20:24:
Oddaja zahtevkov za izplačilo subvencije možna tudi za december

12.1.2021 13:55:02:
Oddaja izjave o izplačilu kriznega dodatka

12.1.2021 9:52:03:
Izjava za mesečni temeljni dohodek za januar, februar in marec je že na voljo

Najnovejši članki:

15.1.2021 17:57:38:
Zaposlitveni oglas: Računovodja (m/ž), Ljubljana in Kamnik

15.1.2021 9:37:58:
Zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja premoženja

14.1.2021 17:47:13:
Še do 15. 1. 2021 lahko uveljavljate povračilo nekritih fiksnih stroškov za obdobje oktober - december 2020

13.1.2021 13:07:32:
Pavšalni prispevki za popoldanski s.p. v letu 2021

13.1.2021 10:36:33:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, november 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT