Odgovori na pogosta vprašanja. Zadnja sprememba 5. 2. 2021

1. Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?

Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

Na podlagi 26. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP mora ne glede na prvi odstavek 85. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUPOPDVE zasebni delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki je delal in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplačati ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

1.1 Ali so delavci, zaposleni v programu javnih del upravičeni do kriznega dodatka?

Upravičeni delodajalci zaposlenim v programu javnih del, izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Kateri so upravičeni delodajalci glej odgovor 5.
2. V kakšni višini se izplača krizni dodatek?

Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v mesecu decembru, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 2x minimalne plače (2x 940,58 = 1.881,16 eur), izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.

Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega dvakratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.

Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 2x minimalne plače 940,58 eur.

Če delavec ne dela cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Upoštevaje navedeno, delavec, ki je bil ves mesec december 2020 napoten na začasno čakanje na delo, ni upravičen do kriznega dodatka.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ima delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas).

3. Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?

Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 2xMP. Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača. Delavcu pripada dodatek za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.

Primer 1: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru cel mesec opravlja delo razen na dan 25.12.2020 ko je državni praznik. Pripada mu 200 eur kriznega dodatka.

Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas mu v zgoraj opisanem primeru pripada 100 eur kriznega dodatka.

Primer 2: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru koristi 3 dni dopusta, 4 dni je na čakanju, ostale dni (15 delovnih dni) razen na državni praznik (1 dan) opravlja delo. Sorazmerni del kriznega dodatka se izračuna:

200/23 = 8,70

8,70 * 16 =139,20 eur (upoštevajo se dnevi, ko je opravljal delo in dan, ko bi sicer opravljal delo, pa je bil državni praznik)

Delavcu pripada 139,20 eur kriznega dodatka.

3.1 Kako se izračuna krizni dodatek v primeru subvencioniranega delovnega časa?

V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas na podlagi se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela (v skladu z odredbo o skrajšanem delovnem času) v mesecu decembru 2020.

4. Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?

Z ZDUOP se iz okvira limita za pridobitev kriznega dodatka izloči del izplačane plače za poslovno uspešnost izplačano v mesecu novembru. Pri opredelitvi višine plače, ki je bila izplačana za mesec november 2020 se upoštevajo elementi plače iz drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki), razen plačila za poslovno uspešnost. Dodatki k plači so določeni v 127. , 128. in 129. členu ZDR-1, kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi. V izračunu limita je treba upoštevati tudi vsa izplačana nadomestila plač in nadure.

Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.

Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca izplačana v decembru 2020, torej plaviloma plača meseca novembra 2020.

4.1 Kako se upošteva izplačilo dela plače za poslovno uspešnost?

Kot je pojasnjeno v odgovoru 4 se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki), razen plačila za poslovno uspešnost in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru.

4.2 Kako se upošteva plača pri delavcih, ki imajo krajši delovni čas v primerih določenih v ZDR-1?

V primerih delavcev, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ki imajo delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas) se pri določitvi limita 2x MP upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

4.3 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo iz starševskega varstva?

V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačano nadomestilo plače. Po mnenju Ministrstva za delo (v navaljevanju MDDSZ) je primerno upoštevati tudi višino nadomestila plače, ki je bilo delavcu izplačano iz drugega naslova (npr. starševsko nadomestilo). Le v tem primeru se lahko zagotovi enak položaj v primerjavi z delavcem, ki mu je izplačano nadomestilo plače s strani delodajalca.

4.4 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo plače zaradi bolezni?

Po mnenju MDDSZ je treba upoštevati izplačano nadomestilo plače. Navedeno velja tudi za primere, ko je bil delavec odsoten zaradi koriščenja dopusta. S tem se zagotavlja enakopraven položaj v primerjavi z delavcem, ki je bil le delno odsoten z dela zaradi bolniške, letnega dopusta.

4.5 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so se zaposlili v decembru?

V primeru, ko gre za novo zaposlitev delavca, ki predhodno ni bil zaposlen, je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko se v podjetju na novo zaposli delavec, ki je bil predhodno zaposlen pri drugem delodajalcu pa je primerno upoštevati višino izplačane plače, kot je bila izplačana pri prejšnjem delodajalcu. Če delodajalci ne razpolagajo s temi podatki, jih bodo na podlagi določb o obveznosti obveščanja o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (glej 36. člen ZDR-1), pridobili od delavca.

5. Kateri delodajalci izplačajo krizni dodatek, ki ni obdavčen?

Krizni dodatek, od katerega se ne plačajo davki in prispevki, izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter ter tuja diplomatska predstavništva in konzulate, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organe in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
5.1 Ali morajo tuji delodajalci izplačati krizni dodatek?

Glede na to, da se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije (drugi odstavek 3. člena ZDR-1) in tako za te delavce veljajo delovnopravna upravičenja iz naslova ZDR-1, po mnenju MDDSZ glede na ureditev kriznega dodatka v 85. členu ZIUPOPDVE, ta pripada (tudi) delavcem, ki imajo v RS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Glede na navedeno in upoštevaje 85. člen ZIUPOPDVE je v tem primeru tudi tuj delodajalec upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka v skladu s 85. členom ZIUPOPDVE. Tuji delodajalec, ki je izplačal krizni dodatek delavcem, s katerimi ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije (drugi odstavek 3. člena ZDR-1), vlogo za povračilo izplačanega kriznega dodatka za mesec december vloži kot lasten dokument prek portala eDavki ali prek pošte na naslov pristojnega urada.
5.2 Ali je do kriznega dodatka upravičen delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v RS na podlagi pogodbe o zaposlitve po tujem pravu?

Glede na dejansko zaposlitev delavca v tuji državi in upoštevaje položaj napotenega delavca kot ga določa 210. člen ZDR-1, po mnenju MDDSZ delavec v tem primeru ni upravičen do kriznega dodatka.
5.3 Podjetje je plačo za december izplačalo v decembru. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?

Glede na to, da ZIUPOPDVE izplačilo kriznega dodatka veže na izplačilo decembrske plače, je po mnenju MDDSZ krizni dodatek treba izplačati najkasneje na plačilni dan, kot je določen pri delodajalcu oziroma upoštevaje drugi odstavek 134. člena Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1, ki določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, najkasneje 18. januarja 2021.

5.4 Podjetje zamuja z izplačilom plače za december. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?

V kolikor decembrska plača ni izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (torej 18. januarja), preide delodajalec zaradi neizplačila v zamudo, enako velja tudi glede kriznega dodatka.

5.5 Ali lahko delodajalec zahteva povračilo izplačanega kriznega dodatka tudi v primeru, da je krizni dodatek izplačal po poteku roka za vložitev izjave, ki je konec februarja letos?

Upravičenec do povračila izplačila kriznega dodatka lahko predloži izjavo, na podlagi katere uveljavlja povračilo izplačanega kriznega dodatka, najpozneje do 28. 2. 2021. Uveljavljanje povračila kriznega dodatka po tem roku ni možno ne glede na to, ali je delodajalec izplačal krizni dodatek pred ali po tem roku. Z ZIUPOPDVE je izplačilo kriznega dodatka vezano na izplačilo decembrske plače, kar pomeni, da je krizni dodatek treba izplačati najkasneje na plačilni dan, kot je določen pri delodajalcu oziroma upoštevaje drugi odstavek 134. člena ZDR-1, ki določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, torej najkasneje 18. januarja 2021.

5.6. Kaj mora storiti delodajalec, ki je krizni dodatek že izplačal pred začetkom uporabe ZDUOP?

V kolikor je delodajalec krizni dodatek že izplačal pred začetkom uporabe ZDUOP, se določba 26. člena ZDUOP ne uporablja.

Delodajalec mora tako na podlagi 26. člena ZDUOP izplačati krizni dodatek tudi tistim delavcem, ki po ZIUPOPDVE niso prejeli kriznega dodatka zaradi upoštevanja plačila poslovne uspešnosti pri plači za mesec november.

6. Kako se poroča na REK obrazcu o izplačilu kriznega dodatka?

Delodajalec ob izplačilu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Na zbirnem REK obrazcu vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov, na individualnem REK obrazcu pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in znesek izplačanega kriznega dodatka vpiše v polje A052, z oznako vrste dohodka 0000.
6.1 Kako postopa podjetje, ki neupravičeno izplača krizni dodatek ali izplača previsok znesek kriznega dodatka?

V primeru, ko delodajalec pri izplačilu kriznega dodatka ni upošteval določbe 85.čl. ZIUPOPDVE in je krizni dodatek izplačal v previsokem znesku, ali ga izplačal delavcem, ki do kriznega dodatka niso upravičeni, je postopanje sledeče:

Delavec, ki je prejel krizni dodatek v previsokem znesku vrne znesek preveč izplačanega kriznega dodatka, ali pa delodajalec ta znesek prekvalificira v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Delavec, ki je neupravičeno prejel krizni dodateke vrne preveč izplačan krizni dodatek, ali pa delodajalec znesek izplačaenga kriznega dodatka prekvalificira v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

Predložitev REK:

Delodajalec po prejemu vračila zneska preveč izplačanega kriznega dodatka odda popravek REK-1 obrazca, in sicer popravek z zmanjšanjem po 54. členu ZDavP-2 (popravek REK-1 VD 1190 za obdobje 12/2020 se izvede tako, da se v polju A052 vpiše vrsta dohodka 0000 in znesek kriznega dodatka zmanjšan za vračilo). Če delavci v celoti vrnejo izplačilo kriznega dodatka pa delodajalec predložen REK obrazec stornira.
Prekvalifikacija dohodka se tehnično izvede tako, da se predložen REK (VD 1190 za obdobje 12/2020) popravi (popravek z zmnajšanjem) ali stornira v primeru celotnega vračila in hkrati predloži REK na katerem se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost z navedbo ustrezne vrste dohodka.

7. Kako podjetje pridobi sredstva za izplačan krizni dodatek?

Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenim delavcem, delodajalec preko portala eDavki predloži v elektronski obliki izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek.

Delodajalec izjavo v elektronski obliki vloži najkasneje do konca marca 2021. Na podlagi tako prejete izjave bo FURS upravičenim delodajalcem povrnil izplačan krizni dodatek najpozneje do 20. aprila 2021.

8. Ali se povračilo kriznega dodatka delodajalcu šteje za državno pomoč?

Povračila kriznega dodatka delodajalcu na podlagi petega odstavka 85. člena ZIUPOPDVE, ki se zagotavljajo v proračunu RS, po pojasnilu Ministrstva za finance ne predstavljajo državne pomoči, saj ne izkrivljajo konkurence na trgu med podjetji oz. subjekti ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo. Gre za generalni ukrep, subjekti, ki so v tem primeru izključeni, se ne ukvarjajo s tržno dejavnostjo oz. nimajo sedeža podjetja v Sloveniji.

Iz odgovorov na spletni strani FURS.